Erjavec: Če bo stranka PS razklana, se bojim, da ne bomo zdržali do konca mandata
21. dec. 2013 9:14 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017


Leto 2014 bo po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca leto očiščevanja in novih čistih lopat. V novi koalicijski pogodbi si, kot je dejal v pogovoru za današnje Delo, želi zavezo, da se bo vlada resno lotila preganjanja korupcije. Tako kot smo imeli čisto lopato v gradbenem sektorju, Erjavec meni, da potrebujemo čisto lopato v bančnem sistemu.
Z objavo rezultatov obremenitvenih testov bank in njihovo dokapitalizacijo je bilo po mnenju predsednika DeSUS opravljeno veliko delo, saj smo v položaju, ko lahko sami rešujemo težave. "Vlada je v tem obdobju sprejela odločitve, ki so bile nujne - fiskalno pravilo, sprememba referendumske ureditve, rebalans proračuna in proračuna za prihodnji dve leti," je izpostavil.
Bančna luknja je po njegovi oceni ogromna in bo predstavljala velik zalogaj za davkoplačevalce v prihodnjih letih. "Izziv, ki je pred nami, pa je, kako zagotoviti, da se to ne bo več ponovilo," je dejal.
Prav zaradi tega bi moral po njegovem mnenju nekdo prevzeti odgovornost za stanje v bankah. V pogovoru je poudaril tudi, da v stranki podpirajo prodajo državnega premoženja, ker si ne želijo novih prevar.
Rekonstrukcijo vlade Erjavec razume kot iskanje najboljših možnih kandidatov za ministrske funkcije, ki bodo kos izzivom za prihodnji dve leti, pri čemer posebej izpostavlja gospodarsko ministrstvo. Pri tem se mu zdi vseeno, katera stranka lahko ponudi kandidata.
Kot ovire pri delu vlade Erjavec vidi izjave poslanca PS Jožefa Kavtičnika, da si ne zna predstavljati, da bi šla PS naprej brez Jankovića. Te besede po njegovem kažejo, da se v PS marsikaj dogaja. "Če bo stranka PS razklana, se bojim, da ne bomo zdržali do konca mandata," je dejal. Sam ocenjuje, da je bila napaka, da PS oktobra ni izpeljala kongresa in dodaja, da bo na daljši rok izgubljala Bratuškova.
Ministroma Samu Omrzelu in Romanu Jakiču bi Erjavec svetoval, naj razbremenita vlado.
Erjavec je dejal, da ga hrvaška razlaga memoranduma o reševanju vprašanja nekdanje LB ne skrbi, ker je Hrvaška leta 2001 podpisala in ratificirala Dunajsko pogodbo o nasledstvu, v skladu s katero je povsem jasno, da se vprašanje varčevalnih deviznih vlog rešuje v okviru sukcesije. "Z memorandumom se je Hrvaška samo še enkrat zavezala, da bodo spoštovali podpisano v Dunajski pogodbi - ta je ključna," je poudaril.
Kot je dejal, je hrvaški kolegici Vesni Pusić ponovil, da lahko hrvaška sodišča izpeljejo postopke do konca, vendar ne bodo izvršljive, ker nobeno slovensko sodišče ali drug organ ne bo priznalo pristojnosti njihovih sodišč. Hrvaška zdaj ponuja arbitražo, a če bi privolili vanjo, bi reševali le devizne vloge hrvaških državljanov, pri sukcesiji pa se rešuje celoten problem - to pa je, da veliko hrvaških podjetij dolguje LB, je pojasnil Erjavec. Je pa po njegovih besedah zanimivo, da ko LB toži ta podjetja, so sodišča odločila, da se sodni postopki ustavijo do rešitve v okviru sukcesije.
O morebitni kandidaturi bivšega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN je Erjavec dejal, da ta ni vezana na odločitev vlade. Kot je pojasnil, gre za osebno njegovo kandidaturo, pri kateri ni potrebna podpore vlade. Erjavec je prepričan, da je Danilo Türk dobra izbira, saj ima izkušnje iz ZN in ne nazadnje je profesor mednarodnega prava. "Ocenjujem, da bi bilo prav, da pomagamo po svojih močeh, da bi mu s kandidaturo uspelo. Imenovanje generalnega sekretarja ZN bo konec leta 2016, tako da ima Danilo Türk dovolj časa za svojo promocijo," je dodal.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke