Igor Omerza razkriva udbovsko grozljivko iz Orwellovega leta 1984
Raziskovalec Igor Omerza je napisal novo knjigo o zločinskem delovanju nekdanje jugoslovanske tajne službe Udbe, v kateri se je osredotočil na ljubljanski proces iz leta 1984, ko so bili na politično montiranem sodnem procesu obsojeni Bolgari, ki so živeli v Sloveniji, ob njih pa še dva Slovenca in dva Srba. Žrtve so z mučenjem, pretepanjem in grožnjami prisilili, da so priznali sodelovanje z bolgarsko tajno službo in neobstoječe teroristične akcije. Na strani Udbe in vojske so sodelovali isti akterji, ki so se pozneje pojavili v procesu JBTZ. Pogovarjali smo se tudi o uničevanju udbovskega gradiva pred osamosvojitvijo in po njej, o sodelavcih Udbe in vprašanju lustracije.
V svoji zadnji knjigi ste dokazali, da je bil George Orwell vizionar in da smo v Sloveniji leta 1984 dejansko živeli tako, kot je ta angleški pisatelj napovedal v svojem futurističnem romanu iz leta 1948. Ste pred pisanjem knjige prebrali Orwellov roman?
Prebral sem jo že pred davnimi leti, gledal sem tudi film, zato se spomnim vsebine. Moram pa reči, da vendarle ni bila vsa Slovenija takrat orwellovska. Zagotovo pa je bil vojaško-udbovski proces, ki ga opisujem, čista orwellovska grozljivka, kar je tudi v knjigi jasno dokumentirano.
V knjigi opisujete aretacije in montirani sodni proces proti Bolgarom, ki so živeli v Sloveniji. Proces je skonstruirala slovenska Udba po naročilu zvezne Udbe kot maščevanje zaradi upokojenega jugoslovanskega obveščevalca, ki so ga zaprli in obsodili v Bolgariji leta 1979.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Šlo je za upokojenega pripadnika organov za notranje zadeve, prepričan sem, da je tudi tam šlo za montirani proces, kar je ugotavljala tudi jugoslovanska stran in se zaradi tega razburjala. Ampak vemo, da so bili montirani procesi stalnica v komunistični Jugoslaviji in Bolgariji, pravzaprav v vseh komunističnih državah. Pri nas v Sloveniji lahko govorimo o montiranem procesu še leta 1988, kajti JBTZ je bil prav tako politično montiran proces. Tako so takrat na en montirani proces odgovorili z drugim takim procesom. Na bolgarskega z jugoslovanskim. V Jugoslaviji so imeli celo več montiranih procesov kot odgovor Bolgariji, prepričan sem, da so bili vsi montirani. V Kragujevcu je neka ženska naredila samomor v preiskovalnem postopku, ko je bila obdolžena sodelovanja z bolgarsko obveščevalno službo. V slovenskem primeru ni šlo samo za bolgarske državljane, saj sta se v procesu znašla tudi dva Slovenca in dva Srba. Agop Stepanjan pa je bil Armenec z dvojnim, bolgarskim in jugoslovanskim državljanstvom.
V tiskani izdaji Omerza spregovori o montiranih procesih, ki so bili stalnica v komunističnih državah; pravi, da je moral aretacije Bolgarov potrditi tudi Josip Broz Tito; razkrije obup sorodnikov žrtev procesa; pove, koga je Udba hotela na zahtevo vojske aretirati leta 1989; pojasni, kaj je pomenil prisilen podpis izjave o sodelovanju z Udbo; pove, kaj mu je o vedenju Kučana in Eržena povedal general Marjan Kranjc; izpostavi Franceta Bučarja kot najglasnejšega nasprotnika lustracije.