Nemški "vohun" Roman Leljak za bavarski deželni kriminalistični urad v Arhivu RS zbira dokumentacijo

Prejšnji teden smo v Reporterju pisali, da je policijski komisar Armin Friedlein iz Münchna pisno pooblastil slovenskega raziskovalca Romana Leljaka, da za bavarski deželni kriminalistični urad v Arhivu RS zbira dokumentacijo, ki bi lahko bila zanimiva za preiskavo zločinov nekdanje Udbe na nemških tleh. Leljak je bavarski policiji že predal nekaj dokumentov, ki naj bi jim pri tem pomagala. To pa je zmotilo zlasti nekatere kroge v Sloveniji, ki so še vedno povezani z nekdanjo Udbo oziroma s starim režimom. Tako naj bi eden od znanih novinarjev Nedeljskega dnevnika Leljaku zaupal, da je bila zoper njega sprožena kazenska ovadba zaradi vohunstva po 358. členu Kazenskega zakonika RS. Ta med drugim določa: »Kdor služi tuji državi ali tuji organizaciji ali njunemu agentu, tako da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali uradne podatke ali dokumente ali ji jih sporoči ali izroči ali ji omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.«

Informacijo smo zato preverjali pri policiji in državnemu tožilstvu. S prve so nam sporočili, da omenjene preiskave ne vodijo, na tožilstvu pa so nam odgovorili: »V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da kazenske ovadbe nismo prejeli, smo pa prejeli novinarsko vprašanje, iz katerega izhaja naznanilo suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja, zaradi  česar bo zadeva vpisana v ustrezen vpisnik in dana v proučitev pristojnemu državnemu tožilcu.« Torej naj bi tožilec odločil, ali gre v tem primeru za kaznivo dejanje, in če bo tako presodil, bo začel preganjati Leljaka. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi mu slovenski organi pregona preprečili zbiranje podatkov o zločinih, ki jih preiskuje nemška policija. Leljaka bi lahko tudi priprli in tako onemogočili delo bavarske policije.

»To je škandal,« je odgovoril Leljak. »O odgovoru tožilstva sem že obvestil policijo v Münchnu, kjer se zgražajo.« Opozoril je še, da zbira dokumente, ki so javno dostopni, poleg tega ne zadevajo sedanje države, ampak nekdanjo totalitarno državo Jugoslavijo. Spomnil je tudi na dejstvo, da so tudi finski kriminalisti v Sloveniji zbirali podatke o zadevi Patria, pa na tožilstvu niso preučevali, ali gre morda za kaznivo dejanje vohunstva.