Hazlitt, sicer samouk v ekonomiji, velja za enega najuspešnejših zagovornikov svobodnih trgov. Zaslovel je kot pisec kolumn o ekonomiji za vplivne ameriške časopise: New York Times, Newsweek in Nation. Hazzlit se je lotil vseh pomembnejših dogem sodobne ekonomske misli ter jih ovrgel, med drugim tudi Splošno teorijo zaposlenosti, obresti in denarja Johna Maynarda Keynesa. Dokazoval je, da lahko od državne intervencije osvobojeni trgi najbolje služijo družbi in njenemu napredku. Njegovo osnovno vodilo je v tem, da »umetnost ekonomije ne izhaja zgolj iz opazovanja takojšnjih učinkov posameznih ukrepov ali politik, ampak dolgoročnih; njeno bistvo ni toliko v odkrivanju posledic, ki jih ti ukrepi pomenijo za posamezne skupine v družbi, ampak v odkrivanju posledic za vse«.

Hazlittovo delo v ZDA ni bilo brez učinkov, saj je pomagalo pri postavljanju intelektualne podlage za izjemen gospodarski razmah v Reaganovem obdobju. Za današnjo Slovenijo so še posebej aktualni poudarki glede davkov in subvencij: višji davki zavirajo tako proizvodnjo kot zaposlenost, država pa podjetjem nikdar ničesar ne daje, ne da bi jim poprej jemala. Državna sredstva namreč v celoti izhajajo iz davkov. »Ko država podjetjem posoja denar oziroma jim daje subvencije, s tem zgolj podpira neuspešne podjetnike na račun obdavčitve uspešnih,« ugotavlja Hazlitt.

http://felix.si/poslovna-literatura/9824-l-9789610017769.html

ZALOŽBA: UČILA, INŠTITUT KARANTANIJA