"Starši so ob mojem pisanju dejali češ, naj se fant vsaj nekako tolaži. Predvsem po taborišču - ko sem si začel zapisovati taboriščne scene - je bilo pisanje tolažba," je pojasnil. "Že takrat sem se začel reševati taborišča in svoje notranjosti," je dodal Pahor.
V pogovoru je spregovoril tudi o začetkih svojega ustvarjanja, ko je verjel, da je njegova slovenščina mizerna. "Ko pa sem te zapiske bral po vojni, sem ugotovil, da tisti moj jezik ni bil tako nesrečen. Pomislil sem, da bi se to lahko objavilo," je pojasnil.
"V člankih, ki sem jih takrat objavljal, ni bilo nič protifašističnega. Bilo je zgolj pozitivno pisanje v slovenščini. Zadal sem si nalogo, da opišem kraj, kjer živim. To se pravi, da v svoji književnosti poslovenim Trst," je dodal pisatelj, ki je avgusta dopolnil 100 let.
Spomnil se je tudi anekdot iz časa, ko je spoznal svojo ženo, ki ji je namenil črtico Mala Ingrid. "Spoznal sem jo na vlaku [...] Nekaj se je zgodilo, vlak se je ustavil. Takrat sem ji rekel, če se zaveda, da je podobna Ingrid Bergman, ona pa me je vprašala, če menim, da odkrivam Ameriko. Moja žena je bila hitra pri odgovorih," se je spomnil.
Poleg te je Pahor izpostavil drugačno črtico - Ponižane oči, ki jo je posvetil Dragu Jančarju. V njej spregovori o "lagerskih očeh", tistih, ki so zadnji del telesa, ki so še zadržale "kanec mokrote". "Kaj vse so te oči videle in kaj vse so morale prenašati. Predvsem to, da je vsak videl v drugem to, kako peša sam," je dejal.
Pisatelj se je dotaknil tudi življenja v Italiji: "Ko živiš v državi, ko vsako jutro, ko vstaneš, slišiš himno tiste države, in ko si v demokraciji, ki je zate vedno ranjena, se nikoli v življenju ne počutiš svobodnega. To lahko rečem vsaj zase."
V knjigi In mimo je šel spomin so zbrani zapisi, ki segajo v obdobje med letoma 1936 in 2010. Iz prvotne Pahorjeve zamisli, da bi objavil le najzgodnejše neobjavljene zapise iz časa med obema vojnama, se je vsebina razširila še na kasnejše, saj je pisatelj ob iskanju našel še drugo gradivo esejistične in publicistične narave.
Knjiga je razdeljena na pet poglavij. Začne se s črticami, nadaljuje z govori in članki, zatem s portreti in knjižnimi ocenami ter konča z intervjuji.