Vinko Vasle
Gregor Virant - postana voda brez barve in okusa
Ni ne levi in ne desni – Virant se trudi dokazati, da je v volilno tekmo vstopil brez botrov, čeprav jo je ubral naravnost k Jankoviću na borčevsko proslavo ob dnevu mrtvih na Urh pri Ljubljani.
Bobo
Čeprav se še ni začela uradna volilna kampanja, je Gregor Virant naredil že več napak. Ostro se je v polemiki z Zoranom Jankovićem distanciral od tega, da bi kdaj imel karkoli s kakršnimkoli političnim kadrovanjem in pri tem kakšen podatek zamolčal. Za geslo uporablja postano vodo brez barve in okusa – ne levo ne desno – in skuša dokazati, da je nastanek njegove liste najbolj naravna stvar na svetu brez botrov iz ozadja.
Kdo je v resnici Gregor Virant? Od kod njegov meteorski vdor na politično prizorišče, kjer so doslej kraljevali »veliki«? Če je Milan Kučan oče ali zgolj krušni oče Zorana Jankovića, katerega političnega botra ima Virant? Je to igra slepih miši, ki je že v naprej znana in dogovorjena?
Za Gregorja Viranta najprej velja, da je vrhunski, profesionalni birokrat, kar je dokazoval tudi ves čas, ko je bil minister za javno upravo v vladi Janeza Janše. Na to se seveda zelo dobro spozna in v tistem času je dosegel tudi nekaj antibirokratskih uspehov, s čimer nam je nekatere birokratske postopke olajšal.
Pa je to dovolj za človeka, ki pričakuje in je prepričan, da bo naslednji predsednik slovenske vlade? Problem Slovenije ni antibirokratska revolucija, ampak revolucija proti zlorabam kapitala (banke), napad na vojne dobičkarje sedanje krize, obračun z nevladavino prava itn.
Pripomogel k porazu SDS
Če bi razrešitev nekaterih »tegob« v javnem sektorju pomenila, da bi to iz vse hujše krize potegnilo tudi državo, bi stavili na Viranta, a je to več kot nezadostno. V tem je tudi ena od pomembnejših pomanjkljivosti sedanjega Virantovega javnega nastopanja, saj daje vtis, da se z nakopičenimi problemi lahko spopade le človek, ki se je nekoč spoprijemal z javnim sektorjem.
Pri tem pa je vsaj pri reformi plačnega sistema pogorel in leta 2008 zaradi svojega trmoglavega prepričanja, da gre za rešitev brez napake, pripomogel k temu, da je bila stranka SDS za minimalno število glasov poražena. Samokritike Gregorja Viranta na ta račun še ni bilo slišati.
Druga težava Gregorja Viranta je, da bi bil rad všečen, kar samo po sebi ni nič narobe, ampak všeč ne moreš biti kar vsem po dolgem in počez. Zato iz njegovega dosedanjega »programskega« govorjenja ni čisto jasno, koga v državi sploh nagovarja! Če sodimo po krilatici, ki jo uporablja kot svoje strateško geslo – ne levo ne desno – potem v resnici ni nagovoril nikogar, ki bi ga moral ali bi ga lahko.
Milan Kučan, Janez Stanovnik, pa tudi predsednik države Danilo Türk so v resnici v takem ali drugačnem kontekstu že nekajkrat napadli neučinkovitost večstrankarskega sistema in nekakšno strankokracijo, zato podpirajo Jankovićev trgovski enopartijski sistem. Predvsem njega, če ne bo šlo drugače, pa bodo žlahtnili tudi Virantovo Državljansko listo.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede