Biserka Karneža Cerjak
Fenomen Šoltes: Privilegirani vnuk Edvarda Kardelja
Če za koga velja, da ga je nastavila politika, to drži za Igorja Šoltesa. Po polomiji Pahorjeve vlade si ga je Milan Kučan najprej zaželel za tehničnega mandatarja, nato za vodjo levice, v vladi Alenke Bratušek je bil predviden za zdravstvenega ministra. Zase pravi, da je neodvisen, liberalno usmerjeni alternativec, ki se s prikaznimi in duhovi, kar naj bi bili strici iz ozadja in dedek (Milan Kučan) ne zna pogovarjati. Kdo mu verjame?
Bobo
Bedimo nad potmi javnega denarja je slogan Računskega sodišča RS, ki naj bi bil Igorju Šoltesu kot nekdanjemu predsedniku tega sodišča (2004–2013) zelo blizu. Zato je nerazumljivo, da mu kot kandidatu za evropskega poslanca ni všeč, če nad njegovim nekdanjim ravnanjem bedimo novinarji. Njemu neljuba novinarska vprašanja je označil kot poskus, da se ga z iskanjem zgodb, ki jih ni, diskreditira pred javnostjo.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O O ŠOLTESOVEM IZMIKANJU NOVINARSKIM VPRAŠANJEM O NJEGOVEM PREMOŽENJU; O VISOKEM DRŽAVNEM BIROKRATU Z "NIZKO" PLAČO 5000 EVROV MESEČNO; O DRAGEM AVTU V NAJEMU; O SLUŽENJU VOJSKE NA BRIONIH; O "ČLOVEŠKI POLITIKI", ZA KATERO SI PRIZADEVA ŠOLTES.
Ključne besede