Koliko bo znašal strošek sanacije bank, bo jasno, ko bodo opravljeni stresni testi. V proračunu je rezerviranih 1,2 milijarde evrov, omenjena pa je tudi možnost dodatne zadolžitve za dve milijardi evrov. Slovenija sicer že ima (grenko) izkušnjo davkoplačevalskega reševanja bank pred bankrotom. Pred dvema desetletjema smo za reševanje treh bank po uradnih podatkih namenili skoraj milijardo evrov, vzroka za sanacijo pa sta bila predvsem dva: slabi krediti in napačne odločitve komunističnih oblastnikov konec osemdesetih let. Toda sanacija se v resnici ni nikoli končala.
Slovenija je imela ob osamosvojitvi leta 1991 še eno veliko težavo – jugoslovanski dolg so druge republike hotele večinoma naprtiti Sloveniji, zaradi solidarnostne klavzule so na mlado državo pritiskali tuji upniki. Demosova vlada, ki se je ukvarjala predvsem z mednarodnim priznanjem, je na stranski tir potisnila gospodarstvo in bančni sistem, ki so ju obvladovali »rdeči« direktorji in bančniki. Poleg tega so stare komunistične strukture, kjerkoli so mogle, nagajale mladi demokratični vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Rezultat je znan – Demosova vlada je padla, z ustanovitvijo NLB in NKBM leta 1994 se je Slovenija izognila finančnemu zlomu, cena je bila za davkoplačevalce zelo visoka, saj je Drnovškova vlada dolg do konca tisočletja potrojila.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.