Nenad Glücks
Če je NLB mati tajkunskih zgodb, jim je boter Milan Kučan
Bankirji NLB so odgovorni za propadanje slovenskega podjetništva, a za to nikomur ne odgovarjajo. NLB je kreditirala potapljajoče se projekte v imenu sprevrženega "nacionalnega interesa", ki je pravzaprav naredil največjo škodo slovenski naciji, hkrati pa nočejo kreditirati zdravih slovenskih podjetij.
Primož Lavre
Prejšnji teden je predsednik Desusa Karl Erjavec v Pogledih na TV Slovenija ugotovil, da je Nova ljubljanska banka mati vseh tajkunskih zgodb. Žal je ta ocena ustrezna, še več, bankirji iz NLB so veliko odgovorni za propadanje slovenskega podjetništva. Dokler bosta NLB in NKBM v večinski državni lasti, bo v Sloveniji cvetela klientelistično-roparska poslovna mentaliteta.
Erjavec je tudi natančno ugotovil, zakaj je »morala« daleč največja slovenska banka, NLB, ostati v lasti države: »Tujci niso smeli imeti vpliva, da je lahko imela vpliv politika.« Pri tem nikakor ni mogoče spregledati ključne vloge Milana Kučana, nekdanjega predsednika, in njegovega zagovarjanja tako imenovanega nacionalnega interesa v gospodarstvu.
Če je NLB mati vseh tajkunskih zgodb (in tudi širše zgodb o uničevanju slovenskega podjetništva), je boter takega zavržnega ravnanja prav Kučan. Kot kaže, pa je nekdanji predsednik le ohranil kanček politične integritete. Letos januarja je tako v intervjuju na Info TV priznal, da se čuti odgovornega za zlorabo ideje o nacionalnem interesu. Redkokdaj od kakšnega slovenskega politika slišimo tako jasno samokritiko. Kljub temu, kot je pojasnil, slovenski nacionalni interes ni mit, ampak realnost, vendar je kot vsaka ideja lahko podvržen zlorabi.
Kramar na prostosti
Korporativno vodenje NLB tudi pod sedanjim direktorjem uprave Božom Jašovičem ostaja katastrofalno, spomnimo le na nekaj desetmilijonski kredit NLB potapljajočemu se Grepu za investicijo v trgovski center ob Jankovićevem najljubšem in najdražjem projektu – Športnemu parku Stožice. Ni čudno, da ima banka zaradi podobnih potez izredno slab posojilni portfelj in je lačna nove dokapitalizacije.
Samo letos naj bi stroški slabitev in rezervacij na ravni skupine NLB dosegli 300 milijonov evrov. Za slabitve so velik »krivec« posojila gradbeniškim velikanom, ki gredo drugo za drugim v stečaj, zato bo NLB verjetno iz stečajne mase prejela le manjši del terjatev. Čista izguba NLB bo po napovedih letos presegla 70 mio. evrov, zato ni čudno, da zahtevata njena uprava in nadzorni svet nenehne nove dokapitalizacije, zadnjo v višini 400 mio. evrov. Med 11,7 milijarde evrov posojil naj bi jih banka imela kar 15 odstotkov slabih.
Mimogrede, nekdanji predsednik uprave NLB, Golobičev kader Marjan Kramar, ki je banko vodil od leta 2004 do 2009 in je »zaslužen« za levji delež slabih kreditov, je še vedno na prostosti. Še več, zdaj celo na upravnem sodišču »išče pravico« zaradi dodatno odmerjenega davka, ki mu ga je, skupaj z okoli 1500 menedžerji, določila davčna uprava na pobudo finančnega ministra Franca Križaniča. S tem so mu od milijon evrov težke nagrade za vodenje NLB (!?) odtrgali vse, razen okoli 50 tisočakov.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede