V komisiji ugotavljajo, da je bil v preteklih dveh desetletjih z več različnimi sporazumi in dogovori dosežen določen napredek v odnosih med državo in verskimi skupnostmi. Nekatera druga dejstva pa po njihovi oceni zbujajo resne skrbi.
V SŠK se tako sprašujejo, ali so verujoči resnično enakopravni državljani, ki lahko svojo vernost živijo tako v javnem kot zasebnem življenju. "Skrbi nas pristransko razumevanje načela ločitve Cerkva in verskih skupnosti ter države, ki se pogosto razlaga kot njihova izključitev iz vseh javnih zadev," piše Štuhec.
Religijske vsebine niso sestavni del vzgojno-izobraževalnih programov, zaradi česar verska vprašanja vse od vrtca do univerze "ostajajo tabu tema". S tem pa se po pisanju Štuheca spodbujajo predsodki, ki se pogosto izražajo pod krinko umetniškega ustvarjanja, enostranskega medijskega prikazovanja ter posploševanja napak, kaznivih dejanj ali grehov posameznikov na vse kristjane.
Posebej pa v SŠK izpostavljajo "kristjanofobijo", ki prihaja do izraza z različnimi napisi po stenah, zlasti na cerkvenih stavbah. Kot opozarja Štuhec, tovrstni pojavi do sedaj niso doživeli nikakršne pravno formalne sodbe, ki bi dala vedeti, kje so meje kratenja človekovega dostojanstva, spoštovanja in strpnosti.
Obenem pa v komisiji ugotavljajo, da je Slovenija ena redkih držav EU, ki ni uredila materialnega položaja Cerkva in verskih skupnosti. Dokler to področje ne bo zakonsko opredeljeno, ga bodo oblikovalci javnega mnenja izkoriščali predvsem v politične in ideološke namene, je prepričan Štuhec. V SŠK nimajo težav, če je javnost kritična do finančnih nepravilnosti v verskih ustanovah. Vendar pa Štuhec opozarja, da zadnji čas prihaja do "sistematičnega spodbujanja sovraštva do kristjanov".
Cerkev na Slovenskem nudi duhovno oskrbo članom katoliške skupnosti, poleg tega pa izvaja tudi mnoge družbeno koristne dejavnosti, ki so namenjene vsem, ne le članom katoliške skupnosti. Štuhec v tem kontekstu izpostavlja Slovensko karitas.
V komisiji zato med drugim pričakujejo, da bo slovenska družba dosegla soglasje o religioznosti kot pozitivnem družbenem dejstvu, ki mnogim državljanom pomaga osmišljati življenje in s tem krepi njihovo etično držo. Prav tako pričakujejo, da se bodo politično pomembne osebnosti ogradile od tistih pojavov, ki brez razloga napadajo kristjane in Katoliško Cerkev.
Komisija ob tem tudi podpira in soglaša z analizo stanja, ki jo predstavlja deklaracija Civilne družbe za pravično Slovenijo, hkrati pa podpira prizadevanja, ki lahko izboljšajo vse slabše družbeno stanje.