Šušteršič: En evro za delnico ni odraz realne vrednosti NLB

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil minister Šušteršič, je cena, po kateri bo država odkupila delež, "zelo ugodna" in jim omogoča, da pri poznejši prodaji deleža države v NLB ustvarijo "pozitivno razliko".

Republika Slovenija in belgijska banka KBC sta sklenili pogodbo, po kateri bo KBC svoj 22-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki (NLB) prodala po ceni en evro za delnico oz. za skupno 2,765 milijona evrov.

"Cena ne odraža realne vrednosti banke, ampak je rezultat pogajalskega procesa," je dejal minister. KBC je zaradi državne pomoči dolžna odprodati določene naložbe; rok za prodajo deleža v NLB je imela konec letošnjega leta.

Država in KBC sta se po ministrovih besedah sprva pogovarjali o skupni prodaji deležev v NLB, a so nato ocenili, da bi lahko z vidika maksimiranja cene in časovnega pritiska na KBC prišlo do nasprotja interesov.

Država bo imela po transakciji, ki bo predvidoma zaključena v letu 2013, potem ko bo mnenje podal urad za varstvo konkurence, v NLB 86-odstotni delež ter bo lahko enovito vodila vse pomembne strateške odločitve v banki, prenos na družbo za upravljanje terjatev bank in pozneje prodajo, je dejal minister.

KBC je s tem, ko ni sodelovala pri dokapitalizacijah NLB, beležila 530 milijonov evrov izgube, ocenjuje Šušteršič in dodaja, da je to blizu znesku, okoli 700 milijonov evrov, ki ga je država banki namenila v času krize.

Glede dokapitalizacijske skupščine NLB, ki bo v soboto, minister pravi, da uradne zahteve regulatorja po krepitvi kapitala trenutno ni, zato so se odločili, da dokapitalizacija še ni potrebna. Pričakujejo pa, da bo banka storila vse, kar lahko, za izboljšanje kapitala.

Država od banke pričakuje, da čim prej proda nestrateško premoženje - nepremičnine in deleže v podjetjih - zapre nedonosne podružnice, izboljša razmerje med stroški in prihodki ter tudi aktivno sodeluje pri pridobivanju vlagateljev.

Država pa bo sodelovala pri programu prestrukturiranja NLB, ki ga mora banka poslati Evropski komisiji. Šušteršič glede na tovrstne programe v drugih državah pričakuje krčenje tržnega deleža in prodajo nekaterih hčerinskih družb ter, ko bo banka banka enkrat dobičkonosna, poplačilo državnih pomoči.

"Tako kot je KBC vrnila držav belgijski državi, bo tudi NLB nekoč morala vrniti denar, ki ga je dobila za to, da je obstala in da bo nekoč spet dobičkonosna," je dejal Šušteršič.

Ocenjuje, da bo kapital, ki je bil vložen v banko, težko v celoti povrniti, da pa bodo s prodajo povrnili vsaj dokapitalizacijo ob prenosu slabih terjatev. Ne pričakuje pa "fantastično visoke cene".

Priprave na prenos slabih terjatev na slabo banko bi lahko končali v treh mesecih, pravi in dodaja, da bodo pogodbe med slabo banko in bankami vsebovale pričakovanja države do bank in pogoje prenosa, ki pa bodo usklajeni z merili podzakonskih aktov.

Po prenosu terjatev bo bilanca NLB teoretično očiščena, bolj bo jasno, kaj bo z nestrateškim premoženjem, takšna banka pa je lahko zanimiva za strateške partnerje, pravi minister.

Po njegovi oceni bi bilo najbolje, da bi država dokapitalizacijo izvedla po tem, ko bodo pripravljeni programi prenosa slabih terjatev na slabo banko in bo mogoče oceniti realne kapitalske zahteve. Do te dokapitalizacije bi lahko prišlo v pol leta, ocenjuje minister, ki pravi, da lahko banka v tem času normalno posluje. O višini dokapitalizacije ni ugibal.

Glede prodaje državnega deleža pravi, da lahko postopki trajajo od pol leta do enega leta, tako da bi lahko bilo do konca leta 2013 jasno, kaj se bo z državnim deležem v NLB in tudi NKBM zgodilo.

Minister verjame, da bo do prodaje prišlo, saj da imajo z zakonom o slabi banki orodje za očiščenje bilance, s čimer je odpadel del negotovosti. Svetovalci so jim povedali, da nima smisla ugotavljati interesa, dokler se ne ve, kaj bo s slabimi terjatvami in ali je država pripravljena prodajati celotni delež ali le do 25 odstotkov in ene delnice.

Glede ustavne presoje zakonov o slabi banki in o državnem holdingu Šušteršič ocenjuje, da bo šlo za ugotavljanje ustavnosti posameznih členov, in ne verjame, da bo ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakonov. Kot najslabšo možnost vidi spreminjanje posameznih členov.