Bilo je pred skoraj natanko petimi leti. Takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je v duhu nadaljevanja protitajkunske vojne, ki jo je leto prej začela vlada Janeza Janše, krepko udaril po vladni mizi in dejal, da mora vlada sprejeti sklep, po katerem banke, ki dobijo poroštvo države, ne smejo reprogramirati tajkunskih posojil, drugače bo odstopil. Zaleglo je. Začasno. Danes vladajoča koalicija ta sklep krši, tranzicijske mreže pa so samo spremenile poslovno okolje, zdaj so v slabi banki.

Prenos slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), po domače na slabo banko, in reprogrami nekaterih dolgov, je povsem logičen in pričakovan, čeprav zavit v skrivnost, saj je do informacij težko priti. Zato veliko presenečenje, ki bi pravzaprav moralo vzbuditi splošno ogorčenje, da vlada po slabi banki rešuje tudi namenska podjetja (tako imenovana SPV, special purpose vehicle ali SPE, special purpose entity), ki so jih vodilni ustanovili izključno za prevzeme. Eno takih je Protej, ki so ga menedžerji ACH s Hermanom Rigelnikom na čelu ustanovili, da bi prevzeli ACH.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O DAVKOPLAČEVALCIH, KI REŠUJEJO TAJKUNE, TI PA IMAJO PODPOR PREMIERKE BRATUŠKOVE; O NETRANSPARENTNOSTI SLABE BANKE, KI JO NEKATERI VIDIJO KOT FINANČNI HIPERMARKET ZA TAJKUNE.