Na spletni strani Dubta je zapisano, da bo njeno delovanje davkoplačevalce stalo od 30 do 40 milijonov evrov in še to: »DUTB je drag projekt.« To je do zdaj, če sodimo po izjavah vodilnih, njihov edini iskreni odgovor, da je reševanje tajkunov pač draga in zapletena stvar. Služba na Davčni ulici 1 v Ljubljani je namreč zelo donosna. Vsak mesec bodo sedmerici veličastnih skupaj izplačali 92.600 evrov bruto oziroma 1,1 milijona evrov na leto.
Neizvršni direktorji dobijo na mesec 10.000 evrov, plačane pa imajo tudi letalske prevoze in namestitve v hotelih. Pri izvršnih direktorjih plače niso enotne. Torbjörn Mansson in Aleš Koršič prejemata po novem nekaj manj kot deset tisoč evrov, Christopher Gwilliam in Janez Škrubej pa po 21.500 evrov. Poleg tega so lahko nagrajeni še z variabilnim delom plače, ki pa ne sme presegati sto odstotkov fiksne plače. To pomeni, da prva dva na leto lahko zaslužita okoli 230.000 evrov, druga dva pa malo več kot pol milijona evrov. Po prvih predvidevanjih naj bi BUTB delovala pet let, vlada pa zdaj predlaga podaljšanje na 15 let. V tem času bosta lahko Gwilliam in Škrubej vsak zase zaslužila nekaj manj kot osem milijonov evrov.
Poleg tega slaba banka nima nobenih omejitev pri najemanju zunanjih izvajalcev. Meja je zgolj letni proračun. Ta letos znaša sedem milijonov evrov, prihodnje leto bo za milijon evrov višji. To pomeni, da bo 15-letni proračun DUTB presegel sto milijonov evrov.