Čeprav nas vlada Alenke Bratušek vsak dan tudi kadrovsko znova preseneča, pa je zelo nenavadno, da sta se prejšnji teden v vladi zaposlila dva nekdanja agenta Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. Enega, Sandija Bonaco, je za šefa kabineta zaposlila Tina Komel, ministrica za Slovence po svetu, kar je vsaj simbolično neobičajno že zaradi občutljivosti vloge tajnih služb v nekdanjem režimu med našimi zdomci in emigranti. Skrajno vprašljiv pa je Boštjan Šefic, ki ga je vlada imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Ali minister Virant sploh ve, kdo je v resnici Šefic?

Pravzaprav bi moral vedeti, saj ga po naših informacijah prav njegov tast Miha Brejc še kot šef Varnostno-informativne službe (VIS) zelo dobro pozna. Kasneje je Šefica v svojem kabinetu zaposlil takratni direktor Sove Iztok Podbregar, in to za namestnika direktorja za operativo. V tej vlogi je Šefic sodeloval pri škandalu, ki je Sovo dodobra pretresel – nekdanjemu agentu Sove, ki so ga odpustili, ker so pri njem odkrili ponarejeno spričevalo, je pomagal ustanoviti firmo Webs, ki naj bi se precej napajala iz Sovinega denarja. Šefic je namreč bil »zakladnik« znamenitega Sovinega črnega fonda. V tem času je prišlo tudi do »znamenitega« prisluha pogovora med Sanadarjem in Janšo, to je Sovo tudi v mednarodnih očeh zelo kompromitiralo.

Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar pa se je kasneje znašel v preiskavi in na sodišču prav zaradi črnega fonda, ki ga je upravljal Boštjan Šefic. Obtožnica se nanaša na porabo sredstev iz t. i. črnega fonda Sove, ko naj bi iz teh sredstev financirali nakup letalske vozovnice za indijskega zdravilca takratnega predsednika države Janeza Drnovška, še več denarja pa naj bi porabili za nakup dragocene ročne ure, s katero so nagradili dolgoletnega uslužbenca. Nasploh naj bi s črnim fondom financirali stvari, ki s Sovo niso imele nobene povezave.

Vlada Janeza Janše je takrat Podbregarja zamenjala z Matjažem Šinkovcem, ki je Šefica zaradi nezakonitega črnega fonda in njegove uporabe vrgel iz službe. In Šefic se je zelo hitro znašel, saj ga je v Domžalah zaposlil lastnik podjetja Ecosec, Zoran Debeljak, nekdanji agent SDV, ki so se mu takoj po osamosvojitvi »zahvalili« za njegovo minulo delo; to je takrat storil Virantov zet Miha Brejc, ki je vodil VIS. Šefic je postal celo direktor tega podjetja in kot »speči bivši agent« čakal na svojo novo priložnost. Dobil jo je kar pri notranjem ministru Virantu. V vladnem sporočilu o imenovanju Šefica v Virantov kabinet seveda niso povedali, da je lastnik firme Ecosec nekdanji esdevejevec.

Pri tem je zanimiv tudi politični angažma Boštjana Šefica: bil je član SD, LDS in kasneje Zares. Še bolj zanimiv pa je podatek, da je Šefic družinski prijatelj Alenke Bratušek, oba skupaj pa že dolgo prijateljujeta tudi z Iztokom Purićem, tistim direktorjem posestva Brdo, ki je položaj moral zapustiti zaradi visokega preplačila perzijske preproge. Takrat je bila predsednica upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Brdo (Protokolarne storitve).

Ob vsem tem nekateri viri trdijo, da so Virantu Šefica podtaknili, da ga bo malo nadzoroval, spet drugi pa, da ga je Virantu in Bratuškovi svetoval kar Miha Brejc, ki je bil z njim ves čas v stikih.

Kakorkoli že, vlada, ki zaposluje nekdanje, tudi kompromitirane agente tajne službe, ne zaupa niti svojim ljudem. Kaj to pomeni za državo in državljane, je že drugo vprašanje. Vse skupaj pa je en velik komplot in škandal.