Virant je politični mrtvec, ki ga dominantni mediji nenehno skušajo rehabilitirati, saj je gotovo najzaslužnejši za vzpostavitev vlade Bratuškove. V lepih in prav prilizovalskih intervjujih kot nedavno v Oni ga skušajo predstaviti v kar se da najlepši luči. Njegove največje politične slabosti – varanje volivcev, prepričevanje, da dela za narodov blagor in v javno dobro, ko deluje v korist te ali one klike – dominantni mediji tržijo kot pozitivne lastnosti. Virant s svojim delovanjem v resnici ruši zaupanje volivcev v demokracijo in politike, saj je dosleden zgolj pri nedoslednosti. Tako velik moralist je, vendar je vedno pripravljen poteptati lastna načela in jih zalučati v smeti. To je letos najjasneje pokazal pri razvpitem poročilu KPK o Janši in Jankoviću.
Čeprav Virantu po javnomnenjskih anketah že dolgo teče voda v grlo, je vztrajen in ne popušča, saj sledi samoohranitvenem nagonu. Skače izza vsakega vogala. Načrtuje e-volitve. Pogaja se s sindikati, čeprav lahko zaradi prehitre sklenitve dogovora sumimo, da jim je spet v vsem popustil. Ceno za to pa bomo kot doslej plačevali davkoplačevalci. Predlaga ta ali oni zakon. O vsem zna vse povedati. Le o spornih vozovnicah Adrie in kako je prišel do njih, doslej ni dal zadovoljivega pojasnila. Pravi, da ga to prav nič ne briga, za druge pa bi takoj zahteval temeljito preiskavo. Seveda tudi samega sebe zaradi tega ni pozval k odstopu. Namesto tega nenehno tišči glavo skupaj s predsednikom KPK, Goranom Klemenčičem, čeprav bi ga morala KPK v zvezi z Adrio temeljito preiskati.
Pri Virantu je vse prevara, še zlasti njegov liberalizem. Zanj »biti liberalec« večinoma pomeni, da svoje stališče prilagaja okoliščinam. Ni namreč politika, ki svoje mnenje tako pogosto spreminja kot Virant. Njegova nedoslednost izhaja iz oblastihlepja, saj je vedno druga violina, nekoč Janši, zdaj Bratuškovi. Ker je vedno v senci nekoga in zafrustriran, je v lastni stranki s prevaro brutalno obračunal z vso konkurenco, še zlasti z Janezom Šušteršičem, ki je v nasprotju z Virantom res liberalec. Zaradi takih, kot je Virant, je liberalizem pri nas na slabem glasu. S tem nadaljuje dolgo tradicijo propadlih LDS in Zares, pri katerih je bil liberalizem prav tako sopomenka za prevaro, k čemur so veliko prispevali tudi dominantni mediji. Kaj pa naj si mislimo, če Tanja Starič strelja takšne kozle, da je kot »dokaz« liberalizma pri Kresalovi navedla nakupovanje v Milanu in smučanje v St. Moritzu?!
Virantovo blefiranje liberalizma se je razkrilo predvsem pri ključnem vodilu liberalcev, to je enaka pravila za vse, ki ga je Virant poteptal v zvezi s poročilom KPK o Jankoviću in Janši. Januarja je prvi zahteval odstop Jankovića in Janše z javnih funkcij zaradi poročila KPK, vendar potem za oba ni uporabil enakih meril. Janša je po Virantovi zahtevi padel zaradi konkstruktivne nezaupnice, Janković pa ostaja nedotakljiv in je še vedno na javni funkciji župana Ljubljane. Problematika Jankovićevega predsedovanja PS je bila in je še danes zgolj izmišljen problem in Kučanova prevara, s katero je Virant pomagal pri vzpostavitvi vlade Bratuškove. Danes to prevaro ohranja pri življenju, ko spet v prazno grozi z izstopom iz koalicije ob Jankovićevi morebitni vrnitvi na čelo PS. Da gre res za totalno prevaro, vidimo tudi iz obsodbe Silvia Berlusconija, ki mu poleg zaporne kazni grozi še dosmrtna prepoved opravljanja javnih funkcij. In ta prepoved se seveda ne nanaša na Berlusconijevo predsedovanje stranki Ljudstvo svobode, ampak na opravljanje javnih funkcij.
Ampak Virant ima tudi za to izgovor: da je naredil vse, kar se je dalo. Da so takšno potezo baje zahtevali modrost, narodov blagor, reševanje Slovenije iz krize itd. Ni presenetljivo, da PS ponovno pričakuje od koalicijskih partnerjev, še zlasti od Viranta, modrost. Če ne bo šlo drugače, ga bo spet obiskala Spomenka Hribar, da se z njim pomeni o »zasebnih zadevah«. Kakopak, za to samooklicano teto iz ozadja je javna zadeva ali politika pač njena zasebna stvar, saj si je kakor Kučan prisvojila vse volilne glasove in bo o vodstvu države odločala kar ona za zaprtimi vrati, ne pa volivci na volitvah. Virant ji je pri tem rad pomagal in s tem spet pljunil volivcem v obraz. Zdaj se pretvarja, kot da tega ne bi bilo, še naprej se bori proti korupciji in nadaljuje svojo prevaro. Celo navdušuje se nad Bratuškovo in njenim bojem proti korupciji, čeprav taista Bratuškova in PS še vedno zavračata poročilo KPK o Jankoviću. Do Virantove zahteve po očiščenju politike ravno tako ni prišlo, saj Bratuškova sploh ni prerezala popkovine z Jankovićem, ampak je še naprej njegova marioneta. To vedno znova dokazuje s sestankovanjem z Jankovićem in težnjami, da njena vlada ugodi njegovim vedno novim in novim zahtevam.
Že od ustanovitve svoje stranke jeseni 2011 Virant nenehno eno govori in drugo dela. Potem ima še obraz, da napada kritike, češ da so nizkotni, čeprav je on najbolj nizkoten v svojem varanju volivcev. Ko ima vsak dan tiskovno konferenco in je prepričan, da seka, se mu vsi volivci smejijo. Očitno že dolgo ni pogledal nobenih javnomnenjskih anket, po katerih dela družbo propadlima LDS in Zares na dnu vseh lestvic. Sicer bi ugotovil, da je njegovim prevaram potekel rok. Zato mu ne bodo pomagale tiskovne konference, hvalnice dominantnih medijev, tudi ne obiski stricev ali tet iz ozadja. Čeprav je Virant res veliki prevarant, na prvih volitvah od njega ne bo ostalo nič, razen nelaskavega vzdevka Previrant.