Njegov predlog, s katerim se je odrekel Zoranu Jankoviću, je deloval kot šala. Zato pa je po predsednikov umiku Zorana Jankovića in poizkusu s tretjim človekom, bankirjem belgijske KBM Markom Voljčem, Janševo vodenje vlade ne le neizogibna možnost, temveč tako rekoč že dejstvo. 

 

Türk brez svojega kandidata

 

V Sloveniji smo se pred dobrimi dvema desetletjem odločili za parlamentarno demokracijo. Predsednik vlade je izvoljen v parlamentu, ki ga sestavljajo stranke. Dobiti mora najmanj 46 glasov podpore. Predsednik je ponudil rešitev, ki je zunaj sistema; Slovenija pa ni v izrednih razmerah, da bi parlament oziroma stranke v njem sprejele rešitve po vzoru Grčije in Italije.

 

Vojne za mandatarstvo je tudi formalno konec, če Janezu Janši jutri, ko naj bi o vstopu v vlado odločali v Virantovi listi in Desusu, uspe še enkrat sestaviti koalicijo 52. Bo torej Janšo kot kandidata za mandatarja vendarle predlagal kar predsednik republike? Od Türka seveda ne pričakujemo, da bo pozabil na zamere, a bilo bi prvovrstno presenečenje in bi, kot je dejal Erjavec, razelektrilo ozračje ne le v politiki, temveč tudi v družbi. Türk Janši s podelitvijo mandata ne sme priznati te časti in dostojanstva.

 

Obenem si tudi zaradi verodostojnosti ne bi smel privoščiti poslancem v izvolitev ponuditi nekoga, ki te podpore, tako kot Janković, nima in ne more imeti. Türk torej najbrž do srede ne bo predlagal nikogar in bo pustil, da poslanska večina izvoli »svojega« predsednika vlade. 

 

Predsednikov zajec iz rokava

 

Če je že imel Voljč kaj možnosti, da ga poslanci postavijo na čelo izvršne oblasti, jih je zapravil kar njegov promotor – predsednik države. Če bi ga res želel promovirati kot verodostojnega mandatarskega kandidata, bi moral pri strankah preveriti več različnih nestrankarskih imen.

 

S tem, ko je kar na daljavo (Voljč je bil na dopustu na svojem posestvu v Mehiki) potegnil svojega zajca iz rokava, je predsednik države zavzel velik del medijske pozornosti, ki se je že osredotočala na primerjavo programov Zorana Jankovića in Janeza Janšo in na dejstvo, da tudi slednji in njegovi potencialni koalicijski partnerji niso brez težav: sojenje Janši v zadevi Patria in poraz na volitvah, ki ga je priznal tudi on.

 

Že nekaj ur potem, ko je v javnost zakrožila predsednikova zamisel, so morali predsednik republike in strici obesiti belo zastavo. Pravzaprav bi še ta zadnji spopad znali strici odigrati bolje od »svetovljanskega in uglajenega« Danila Türka.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI