Neodvisna misija treh strokovnjakov je v poročilu, ki ga bo v ponedeljek predstavila na Svetu ZN za človekove pravice, pod drobnogled vzela dva od ameriških napadov na Iran ki sta v konfliktu terjala največ civilnih žrtev.

Gre za napad na šolo v Minabu, v katerem je na prvi dan vojne 28. februarja po navedbah lokalnih virov umrlo več kot 150 ljudi, vključno s 120 otroki, in na športni kompleks v Lamerdu, v katerem naj bi prav tako na prvi dan konflikta umrlo najmanj 22 ljudi.

Pri obeh dogodkih je misija našla utemeljene razloge za ugotovitev, da so ZDA z nepremišljenim napadom, ki je terjal civilne žrtve in povzročil škodo na civilni infrastrukturi, zagrešila vojni zločin, zaključke poročila povzemajo tuje tiskovne agencije.

V primeru napada na šolo misija ugotavlja, da se je ta nahajala ob kompleksu iranske revolucionarne garde, da pa je bila jasno prepoznavna in da niso nobene informacije kazale na to, da bi se uporabljala v vojaške namene. Da so napad izvedle ZDA, misija sklepa na podlagi medijskih poročil, po katerih je tudi preiskava ameriške vojske ugotovila njihovo odgovornost, in dejstva, da samo ZDA v konfliktu uporabljajo rakete tomahawk.

Podobno misija ugotavlja v primeru napada na Lamerd, v katerem so bile uporabljene rakete PrSM, ki da jih v tej vojni prav tako uporabljajo le ZDA.

ZDA so sicer pred časom zanikale napad na Lamerd in dejale, da preiskujejo, kaj se je zgodilo v Minabu.

Poročilo strokovnjakov zajema tudi nasilno represijo iranskih oblasti, s katero so te zatrle množične proteste, ki so po državi potekali decembra 2025 in januarja letos. V dogajanju so prepoznali stopnjevanje preteklih tovrstnih zatiranj brez primere, ki je povzročilo množične poboje in poškodbe ter veliko število aretacij.

Izpostavili so tudi, da je vlada odtlej okrepila uporabo smrtne kazni za protestnike - na podlagi s tem povezanih obtožb je bilo usmrčenih najmanj 29 moških. Podatkov o smrtnih žrtvah ni mogla neodvisno preveriti, sklepa pa, da je število bistveno višje od uradnih 3000 ubitih, večino katerih je vlada opredelila kot pripadnike varnostnih sil ali mimoidoče.

Po podatkih mreže za človekove pravice Hrana je bilo v protestih ubitih več kot 7000 ljudi, od tega skoraj sami protestniki.

Misija ugotavlja, da so iranske oblasti zagrešile "številne hude kršitve človekovih pravic", ki predstavljajo "zločine proti človečnosti v povezavi z umori, zaprtji in drugimi hudimi odvzemi fizične svobode, mučenji in drugimi nečloveškim dejanji, zagrešenimi v sklopu obsežnega in sistematičnega napada, usmerjenega proti civilnemu prebivalstvu".