To so slovenski evroposlanci, ki zahtevajo zaostritev postopka proti Madžarski

Podpisniki peticije, naslovljene na predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, pozivajo k zaostritvi postopka proti Budimpešti po 7. členu Pogodbe o EU, ki lahko pripelje do zamrznitve glasovalnih pravic.

"Menimo, da je ta ukrep nujen za zaščito vrednot EU," navajajo v peticiji, ki jo je vložil finski evroposlanec Petri Sarvamaa iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP).

Med podpisniki so tako poslanci iz vrst socialistov (S&D), liberalcev (Renew), Zelenih kot tudi EPP. Po neuradnih informacijah so jo podpisali tudi štirje evropski poslanci iz Slovenije - Matjaž Nemec (S&D/SD), Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/Svoboda) ter Ljudmila Novak (EPP/NSi).

S peticijo pozivajo Evropsko komisijo in države članice, naj predlagajo ugotovitev obstoja hudih kršitev vrednot EU na Madžarskem, ki bo sicer z julijem prevzela polletno predsedovanje Svetu EU. Kot še poudarja peticija, bi EU z zaostritvijo postopka Budimpešti poslala jasno sporočilo, da so njena dejanja nesprejemljiva. Prav tako bi poslala sporočilo vsem državam članicam, da EU ne bo dopuščala odstopanja od načel pravne države.

Evropski poslanci bodo v sredo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o rezultatih decembrskega vrha EU, na katerem je madžarski premier Viktor Orban zaradi nasprotovanja nadaljnji pomoči Ukrajini preprečil sprejetje revizije dolgoročnega proračuna unije. Voditelji članic bodo skušali dogovor doseči na izrednem vrhu 1. februarja.

Tik pred decembrskim vrhom je sicer Evropska komisija Budimpešti odmrznila 10,2 milijarde evrov večinoma kohezijskih sredstev, kar bo tudi del sredine razprave v Evropskem parlamentu.

V četrtek bodo nato evroposlanci glasovali še o resoluciji o Madžarski, v kateri naj bi odbor, pristojen za pravne zadeve, pozvali k preučitvi odločitve Bruslja o odmrznitvi teh sredstev.

Poleg tega naj bi parlament glede na osnutek resolucije, ki ga je pridobila STA, Evropski svet in države članice pozval, naj v skladu s 7. členom Pogodbe o EU določijo, ali je Madžarska huje in vztrajno kršila temeljne vrednote unije. Evropski svet, v katerem se sestajajo voditelji članic, mora to ugotoviti s soglasjem. Članice v Svetu EU lahko ob sprejetju te ugotovitve s kvalificirano večino državi članici zamrznejo določene pravice, vključno z glasovalnimi.

Razprava o začasnem odvzemu glasovalnih pravic Madžarski se je v Bruslju okrepila po decembrski blokadi dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna EU s strani madžarskega premierja ter nedavni napovedi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bo kandidiral na junijskih evropskih volitvah.

Voditelji članic bi v primeru predčasnega prenehanja Michelovega mandata morali dogovor o njegovem nasledniku najti že na enem od dveh junijskih zasedanj, če jim to ne bi uspelo, pa bi vodenje ene od treh osrednjih institucij unije v skladu z obstoječimi pravili prevzel Obran, čigar država bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU.

Možnosti, da bi Madžarska v bližnji prihodnosti dejansko izgubila glasovalne pravice, so še vedno majhne, piše Politico. Za mizo Evropskega sveta po mnenju več voditeljev namreč ni veliko pripravljenosti za popolno izključitev madžarskega voditelja, čeprav opozarjajo, da je Orbanova "neliberalna" demokracija v nasprotju s temeljnimi načeli EU in da zaradi njegovih stalnih vetov obstaja nevarnost, da bo EU oslabljena od znotraj.