Kaj bi se zgodilo? Večina ljudi bi najprej pogrešala način sporazumevanja prek spleta, družbenih omrežij, takojšnji dostop do vseh novic in podatkov. Odvisno seveda, za kakšen dogodek bi šlo, ki bi povzročil izpad in kako dolgo bi to trajalo. Popolni kolaps interneta je sicer skorajda nemogoč.
Samoumevna navada
Močno smo se navadili na življenje s spletom. V to smo veliko bolj vpeti kot pred nekaj leti. Leta 1995 je imel povezavo s spletom manj kot odstotek svetovnega prebivalstva. Zdaj ga ima več kot 3,5 milijarde oseb, več kot polovica vseh ljudi na svetu. Številka čedalje bolj narašča. Raziskava ameriške organizacije Pew Research Center kaže, da zdaj brez povezave do spleta živi le 12 odstotkov Američanov. Petina jih splet uporablja »skoraj ves čas«, 73 odstotkov ga vsaj dnevno. Odrasli Američani preživijo več kot 5,6 ure na dan na spletu. V Evropi je brez dostopa do spleta okoli petina ljudi.
Vrnitve ni več
Življenje brez spleta si je nemogoče predstavljati. Ena največjih težav je, da ga jemljemo samoumevno. Hkrati niti ne razumemo, kako vpleten je v skoraj vsak del našega življenja. A treba je upoštevati teoretično možnost, da lahko začasno ostanemo brez njega, na državni ali svetovni ravni. Ena možnost so hekerski napadi. Druga so poškodbe podvodnih kablov, ki prenašajo ogromne količine internetnega prometa in povezujejo en del sveta z drugim. Za hekerske napadalce niso lahka tarča, lahko pa nastane poškodba zaradi nesreče. Leta 2008 so zaradi tega imeli izpade interneta na Bližnjem vzhodu, v Indiji in Jugovzhodni Aziji.
Nekatere vlade imajo stikalo za internet, ki ga lahko izklopijo (»kill switch«). To se je zgodilo leta 2011 v Egiptu med protivladnimi protesti. Tako so protestniki med sabo težje usklajevali aktivnosti. To so storile že tudi druge države, Iran, Turčija, Burma, Nepal. Podobno stikalo naj bi imeli na Kitajskem, v Pakistanu. Večina držav ga nima. To ni enostavno. Večja in bolj razvita je država, težje je popolnoma izklopiti internet. Preveč povezav je med mrežami v državi kot tudi zunaj njenih meja.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
