»Bolimeđoko« ali ta veseli dan klovna Erjavca

Če bi bil pravi šaljivec, bi se poslancem NSI in SDS, ki so se podpisali pod interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za zunanje zadeve, lahko denimo zahvalil, ker mu bo omogočeno kako reči tudi o upokojencih in njihovih pokojninah. Ne nazadnje, v obsežen odgovor na interpelacijo mu je uspelo stisniti svojo upokojensko stranko.   

Desus povabil partijskega sekretarja mesta Čongking

Odgovor na interpelacijo naj bi pripravljali v kabinetu ministra; precej podoben je poročilu o delu in temu primerno dolg. Tako se na primer trudi povedati vse, kar je bilo postorjenega v odnosih s Kitajsko. Erjavcu se je zdelo vredno povedati, da je na povabilo stranke Desus marca 2015 »Slovenijo obiskal član politbiroja in partijski sekretar mesta Čongking, za katerega se pričakuje, da bo ob naslednji menjavi oblasti na Kitajskem prevzel eno od vodilnih funkcij v državi«. Kapo dol pred tako dobrimi partijskimi zvezami prvaka Desusa in njegovim političnim občutkom predvidevanja, na koga vse se splača staviti. Malo smo se pozanimali, kdo je ta perspektivni kader. Ker ga je poleg Desusa sprejel tudi predsednik državnega zbora, vemo za ime človeka, ki bo zasedel enega od vodilnih položajev na Kitajskem – to je Sun Zhengcai.

Slovenija »zabušantka«

V izjavah po vložitvi interpelacije je Erjavec opozicijski tekst označil za pamflet. Če ga pogledamo podrobneje, v njej ni besed, ki bi ga sramotile, udarcev pod pas oziroma v zadnjem času tako priljubljenega sovražnega govora. Dejal je še, da je bila vložena prav v trenutku, ko je vlada podprla kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Lani junija sprejeta deklaracija o zunanji politiki določa, da si mora vlada, ko gre za pomembne kandidature na funkcije v mednarodnih ustanovah, prizadevati za čim širši družbeni in politični konsenz. Pri Türkovi kandidaturi iskanja konsenza ni bilo in vlada je s tem kršila deklaracijo. Sicer pa podpisniki interpelacije o Türkovih in zdaj tudi vladnih ambicijah sploh niso pisali.

Že v uvodu pisci interpelacije pišejo, da so jo vložili zaradi »vodenja improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive, neučinkovite in statične, z eno besedo zgrešene zunanje politike«. Da se teh pridevnikov šef diplomacije ne bo mogel kar tako otresti s »štosiranjem«, je pokazala za našo državo in še posebej za njeno zunanjo politiko alarmantna raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR): Slovenija se uvršča med najbolj pasivne in neiniciativne države v EU na področju zunanje politike, je sredi meseca objavil bruseljski think tank.

Je tudi obsežna ocena evropske (tudi slovenske) zunanje politike izpod peresa vodje ECFR, nekdanjega švedskega premierja Carla Bildta, pamflet? Glede dejavnosti na različnih področjih je ECFR evropske države razdelila v skupino voditeljic, »zabušantk« in podpornih držav. Najbolje se je odrezala Nemčija, ki je bila uvrščena v skupino voditeljic na osmih od dvanajstih področij. V skupino voditeljic spadajo še Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in Francija. Med devetnajstimi državami EU, ki so prejele vsaj eno točko za voditeljstvo, Slovenije ni. Naša država torej ni bila niti enkrat uvrščena v skupino voditeljic, kar je na primer uspelo baltskim državam, enkrat se je znašla v skupini zabušantk, in to prav pri aktivnostih na področju reševanja begunske in migrantske krize.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA