Kot so danes pojasnili v Bruslju, bodo glavni cilji sporazuma med unijo in drugim največjim gospodarstvom na svetu okrepitev zaščite evropskih investicij na Kitajskem in obratno, izboljšanje pravnega položaja evropskih vlagateljev na Kitajskem in krčenje omejitev vlaganja na tem trgu.
Posledično naj bi bili zagotovljeni okrepljeni dvostranski investicijski tokovi in boljši dostop na kitajski trg. Cilj je pogajanja zaključiti v dveh letih in pol.
"Kitajska je pomembna in bo postala še pomembnejša," je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij v Luxembourgu dejala švedska ministrica za trgovino Ewa Bjorling. "Ne želimo imeti trgovinskih vojn. Želimo trgovinski mir," je pristavila.
Nemški minister za gospodarstvo Philipp Rösler je medtem poudaril, da bi bilo v primeru, da bi bilo investicijsko okolje na Kitajskem urejeno, za evropska podjetja zelo dobro, da bi vlagala tam.
Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht pa je ta mesec dejal, da sta EU in Kitajska veliki trgovinski partnerici, da pa so investicijski tokovi daleč pod tistim, kar bi se od dveh tako pomembnih gospodarstev pričakovalo.
Blagovna menjava med unijo in drugim največjim gospodarstvom na svetu je sicer lani dosegla skoraj 550 milijard dolarjev (415 milijard evrov), pri čemer je Kitajska zabeležila pomemben zunanjetrgovinski presežek.
Trgovinski odnosi med EU in Kitajsko so bili v zadnjem obdobju večkrat na preizkušnji. Eden od odmevnejših sporov je bil letos vezan na kitajski uvoz solarnih plošč, celic in rezin, a je poleti v zvezi z njim le prišlo do dogovora.
A Evropska komisija kljub temu nadaljuje novembra lani začeto preiskavo glede (ne)upravičenosti kitajskih subvencij za domače proizvajalce solarnih plošč. To je le ena od štirih preiskav EU, vezanih na kitajski uvoz solarnih plošč, celic in rezin.
Kitajska Bruslju ni ostala dolžna. Začela je namreč protidampinško preiskavo evropskega izvoza vin in polisilikona, ki se uporablja za proizvodnjo sončnih panelov, zagrozila pa je tudi z ukrepi na področju luksuznih dobrin in avtomobilov. Vse to so pomembni izvozni proizvodi, ki jih podjetja iz unije izvažajo na hitro rastoči milijardni kitajski trg.
EU se sicer trgovinske vezi trudi okrepiti z vrsto azijskih držav. Na prostotrgovinskih sporazumih tako dela z Japonsko, Malezijo, Singapurjem, Tajsko in Vietnamom, sklenila pa ga je že z Južno Korejo.
Končni cilj je en sam prostotrgovinski sporazum z Združenjem držav jugovzhodne Azije (Asean), ki šteje deset držav in je tretji največji trgovinski partner EU zunaj Evrope.