Pred tem je namreč namestnik ameriške svetovalke za nacionalno varnost Ben Rhodes v sredo povedal, da so ZDA v kurdsko prestolnico Erbil na severu Iraka poslale 129 svojih vojakov, ki bodo tam ocenili dejanske razsežnosti humanitarne krize in pripravili predloge za morebitno evakuacijo več tisoč ljudi, ujetih na gori Sindžar.
Večinoma gre za pripadnike manjšine jazidov, ki so zbežali na goro pred ofenzivo sunitskih skrajnežev iz vrst Islamske države (IS). Na gori so se ujeli v past brez vode in hrane, ob vznožju pa jih čakajo pripadniki IS, ki so odločeni, da jih ali spreobrnejo v islam ali pobijejo.
Rhodes, ki je govoril le nekaj ur pred Kirbyjem, je tudi razkril, da ameriški predsednik Barack Obama razmišlja o več možnostih glede posredovanja v Iraku - te bi lahko vključevale reševanje beguncev z letali ali celo nasilno odprtje kopenskega koridorja za njihovo evakuacijo.
A za to bi bilo treba poslati na teren ameriške vojake, kar je Obama doslej zavračal. Rhodes je sicer dejal, da bi v tem primeru šlo le za začasno napotitev vojakov, da preselijo ljudi na varno.
A kot je nato ponoči pojasnil Kirby, so ameriški vojaški strokovnjaki na terenu, na sami gori Sindžar, ugotovili, da situacija vendarle ni tako pereča, kot so sprva ocenjevali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ekipa je ugotovila, da je na gori Sindžar veliko manj jazidov, kot smo se pred tem bali - deloma zaradi uspeha dostav humanitarne pomoči z letali, letalskih napadov na cilje IS, prizadevanj kurdskih pešmerg in pa zmožnosti na tisoče jazidov, da se v zadnjih dneh preko noči sami evakuirajo z gore," je pojasnil.
Kot je še nadaljeval, "so tisti jazidi, ki ostajajo, v veliko boljšem stanju, kot so prvotno mislili, ter imajo dostop do hrane in vode, ki so jim ju odvrgli".
ZN so pred tem posvarili, da na Sindžarju ostaja ujetih več deset tisoč jazidov in da jim grozi smrt, zato je nujno takojšnje ukrepanje.
Kirby je sicer zatrdil, da bodo ZDA nadaljeval z dostavljanjem pomoči civilistom z letali in letalskimi napadi na cilje IS. ZDA poleg tega dostavljajo orožje kurdskim silam pešmergam, pri čemer se jim je pridružila tudi Francija, o tem pa razmišljajo še v več drugih evropskih državah.
ZDA so se pred dvema letoma in pol vojaško povsem umaknile iz Iraka in Obama, ki je predsedniški položaj leta 2008 osvojil predvsem po zaslugi svojega nasprotovanja vojni v Iraku, se v vojno tam ne namerava znova zaplesti.
Kljub temu je v boju proti IS doslej v Irak poslal kakih 250 vojaških svetovalcev in drugih vojakov, ki so nameščeni v Bagdadu in Erbilu. Slednjim so se sedaj pridružili še vojaki, ki bodo ocenili humanitarne razmere in Obami predlagali opcije.