Zaradi Macronovih reform so mnogi razjarjeni Francozi več na ulici kot v službi

Macron je pred enim letom v drugem krogu francoskih predsedniških volitev s 66 odstotki podpore premagal skrajno desno in evroskeptično političarko Marine Le Pen. Tedaj je napovedal "temeljito prenovo" Francije in temu sledi.

V Franciji namreč skoraj ne mine teden brez novih reform, pri čemer je socialno-liberalni politik spregledal redko katero področje francoskega gospodarstva in socialnega sistema. Reforme so tako med drugim zajele delovno zakonodajo, davčni sistem, izobraževanje in francoske železnice.

S tem je razdelil Francoze, med katerimi so se številni odpravili na ulice. Uslužbenci francoskih železnic že en mesec stavkajo vsakih nekaj dni, na ulice so v zadnjem letu odšli tudi javni uslužbenci, študenti pa blokirajo nekatere univerze, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Množični protesti proti predsednikovim reformam so v soboto potekali v Parizu in nekaterih drugih francoskih mestih. Po ocenah organizatorjev, levičarske stranke Nepokorna Francija, se je na demonstracijah pod sloganom Zabava za Macrona v prestolnici zbralo okoli 160.000 ljudi, pariška policija pa ocenjuje, da jih je bilo okoli 40.000. Kritiki predsedniku med drugim očitajo, da pri svojih politikah daje prednost podjetjem in bogatim.

Zaradi številnih reform je podpora Macronu v prvih sto dneh na čelu države padla s 64 odstotkov, kolikor ljudi ga je podpiralo takoj po izvolitvi, na 36 odstotkov. To je bilo celo manj od njegovega nepriljubljenega predhodnika, socialista Francoisa Hollanda. V zadnjih mesecih njegove ukrepe zopet podpira nekoliko več ljudi, in sicer med 40 in 45 odstotkov. Hollande je imel ob tem času nekoliko nižjo podporo, Nicolas Sarkozy, ki je predsedoval med letoma 2007 in 2012, pa je imel podobno podporo kot aktualni predsednik.

40-letni proevropski politik je ob tem zelo aktiven v zunanji politiki, tudi na evropskem prizorišču. Zavzema se za celovito prenovo EU po brexitu, v središču katere bodo reforme evrskega območja, kot sta skupni proračun in finančni minister območja. Prizadeva si tudi za večjo solidarnost med članicami.

Pri ključni evropski zaveznici, nemški kanclerki Angeli Merkel je naletel na zadržanost, medtem ko so druge države neodzivne ali pa njegovim predlogom ostro nasprotujejo. Z Merklovo sta sredi aprila napovedala, da si bosta kljub razlikam do konca junija prizadevala doseči kompromis glede načrtovanih reform EU.

"Znaki niso ravno spodbudni. Nemci se bojijo, da bodo morali plačati račun," je ocenil analitik z londonskega centra za reformo Evrope John Springford. Macron je morda bolj priljubljen in viden, vendar pa brez nemške kanclerke ne more storiti ničesar, je dodal.

Na mednarodnem prizorišču je v zadnjem letu postal najbolj viden evropski voditelj. "Je edini evropski voditelj, ki se je hkrati sposoben pogovarjati s Trumpom, Putinom, Sisijem in Erdoganom," je povedal Francois Heisbourg, predsednik londonskega inštituta za strateške študije.

Z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga je aprila gostil na državniškem obisku v Beli hiši, je med drugim sodeloval v napadih na položaje sirskega predsednika Bašarja al Asada. Napad, v katerem je sodeloval tudi London, je bil odgovor na domnevni kemični napad v sirski Dumi, za katerega Zahod odgovornost pripisuje Asadu.

Se pa postavlja vprašanje, ali bodo Macronov dober odnos s Trumpom in diplomatski napori prinesli tudi rezultate. To se bo videlo že ta teden, saj naj bi v soboto Trump odločil o uvedbi carin proti Iranu, kar bi lahko iranskemu jedrskemu sporazumu iz leta 2015 zadalo usoden udarec. Macron je tudi sam priznal, da mu verjetno ni uspelo prepričati ameriškega predsednika, da bi spremenil mnenje o sporazumu, ki ga je že večkrat označil za najslabšega v zgodovini.