"Mandelc" Šarec bi bil najprej izvoljen na oblast, šele potem bi iskal strokovnjake

Pri vprašanju, kako povečati vlaganja tujine v Slovenijo, je večina udeležencev poudarila potrebo po davčnih spremembah, saj da so plače preveč obremenjene. Predstavnica DeSUS Julijana Bizjak Mlakar meni, da je treba prestrukturirati davke v smer večje obremenitve drugih vrst prihodkov. Za Marjana Šarca je najbolj pomembno, da je Slovenija stabilno okolje za gospodarstvo in da se odpravi birokratske in administrativne ovire.

Po mnenju vodje NSi Mateja Tonina bi bilo treba dvigniti splošno dohodninsko olajšavo. V SDS po besedah Andreja Širclja predlagajo znižanje dohodninskih stopenj in širitev dohodninskih razredov ter uvedbo socialne oz. razvojne kapice. Aleksandar Kešeljević iz SMC je navedel uspehe te vlade, ob tem pa izrazil obžalovanje, da v koaliciji ni bilo volje za ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda.

V razpravi so se dotaknili tudi šolstva. Po mnenju Bizjak Mlakarjeve bi morali ustvariti šolsko okolje, kjer bi bolje prepoznali talente. Za Šarca mora biti šolsko okolje stabilno, uvesti bi bilo treba manj napet kurikulum in vrniti dostojanstvo učiteljskemu poklicu. Za predstavnika SD Matjaža Hana je treba dati večji poudarek praksi v šolah.

Po Toninovem mnenju je treba koncept in način razmišljanja v šoli, zavzema se za uvedbo vajeništva. Šircelj meni, da bi treba vlagati več v deficitarne poklice, specializirati srednje šole in fakultete ter sprostiti štipendijsko in kadrovsko politiko.

Po Kešeljevićevem mnenju je treba nadgraditi zakon o vajništvu, okrepiti program mladih raziskovalcev za gospodarstvo ter okrepiti kadrovske štipendije iz gospodarstva.

Večina razpravljavcev se je zavzela tudi za večjo fleksibilnost trga dela. Po Šarčevih besedah je treba ljudi nagraditi za dobro delo, pa tudi slabo delo mora imeti posledice.

Za Tonina bi bil dober sistem zamenjave delavcev, kjer bi lahko delodajalec brez posebnega razloga odpustil enega od desetih delavcev.

Šircelj je za večjo fleksibilnost v smislu zaposlovanja za določen čas. Država pa bi morala omogočiti lahek prehod med različnimi zaposlitvami, brez birokracije in administracije, je dodal.

Po Kešeljevićevem mnenju bi bi bilo treba ob morebitni zmanjšani zaposlitveni varnosti nameniti večjo socialno varnost, pri čemer predlagajo sklad za delo. Han je bil kritičen do tega, da se je prekarno delo "razpaslo v neizmerne širine". Bizjak Mlakarjeva je za fleksibilnost trga dela, a tudi za varnost.

Razprava se je vrtela tudi okoli zdravstva in pokojnin. V NSi in SDS bi omogočili več zavarovalnic za obvezno zdravstveno zavarovanje. Tonin bi si prizadeval, da denar sledi bolniku, medtem ko bi Šircelj sprostil koncesije.

Han je dejal, da bi nastavili takega ministra, ki bi bil sposoben komunicirati s strokovno javnostjo. Bizjak Mlakarjeva je za pravično financiranje zdravstva, izpostavila je potrebo po nadzoru nad porabo javnih sredstev. Po Šarčevem mnenju je treba v bolnišnice nastaviti učinkovita vodstva in ustanoviti centralno evidenca čakalnih vrst.

Pri pokojninski reformi sta se Šircelj in Tonin zavzela v prvi vrsti za večjo rodnost.

V SMC so za oblikovanje vzpodbud, da bi ljudje delali dlje časa, ter za demografski sklad.

Po Hanovem mnenju bi bilo treba okrepiti zaupanje v sedanji pokojninski sistem. Bizjak Mlakarjeva pa je napovedala, da bo DeSUS za vstop v prihodnjo koalicijo pogojeval zavezo za demografski sklad v koalicijski pogodbi.

Šarec je glede izzivov na pokojninskem področju dejal: "Nas šest mandelcev je politikov. Tukaj smo, da prepričujemo javnost." Ko bi bili v vladi, pa bi najprej našli strokovnjake na tem področju, ki bodo vedeli, kaj je treba narediti, je dodal.

Tonin meni, da bi moral biti drugi pokojninski steber obvezen.