Adam Smith (1723–1790) je z Bogastvom narodov za ekonomijo naredil to, kar je Newton naredil za fiziko in Darwin za biologijo. Prevladujoča prepričanja o trgovanju, trgovini in javni politiki je obrnil na glavo in jih postavil na nove temelje v skladu s povsem novimi načeli, ki jih s pridom uporabljamo še danes. Pisal jo je več let, dokončal na svojem domu na Škotskem, imela je okoli 950 strani. Sodobni bralci se težko prebijejo skoznjo, saj sta jezik in terminologija zastarela, zato jo je Eamonn Butler s skrajšano različico približal širokemu krogu bralcev. In direktor Inštituta Adama Smitha to naredi odlično: Smithove ideje ostajajo pristne, a v modernem jeziku.
Adam Smith je spoznal, da je trg samodejni mehanizem, ki nadvse učinkovito prerazporeja vire; razumel je pomen obsežnega in koristnega sodelovanja med različnimi proizvajalci, ki ga ta mehanizem omogoča; pokazal je, da imata od trgovanja koristi obe strani, ne samo prodajalec; prepoznal je možnost velikanskega povečanja produktivnosti, ki ga omogoča specializacija; podal je obrise pojma bruto domačega proizvoda (BDP) kot merila narodnega bogastva.
V Smithovem času je bila prevladujoča modrost, da je bogastvo sestavljeno iz denarja – drage kovine, kot sta srebro in zlato. Smith pa vztraja, da je pravo bogastvo v resnici to, kar je mogoče z denarjem kupiti – namreč »letni proizvod zemlje in dela družbe«. To je to, čemur danes pravimo BDP in se uporablja kot mera za gospodarsko blaginjo različnih držav. Ne glede na kombinacijo naravnih virov, ki jih ima posamezna država, je velikost tega proizvoda na prebivalca odvisna od deleža prebivalstva, ki aktivno dela. Vendar je, kar je še veliko pomembneje, odvisna tudi od usposobljenosti in učinkovitosti te proizvodne delovne sile.
Smith že pred četrt stoletja načenja vprašanja, ki so zelo pomembna tudi danes: plačilo za delo in plače delavcev; zemljiške rente; kopičenje in delitev kapitala; enakost in neenakost; produktivno in neproduktivno delo. Posebno se posveti razsipni javni porabi oziroma izdatkom države (takrat vladarja in njegovih ministrov) ter vmešavanju v ekonomsko svobodo in svobodo posameznika. Takole pravi v drugi knjigi Bogastva narodov: »Najhujša nesramnost in predrznost je (…) hlimba kraljev in ministrov, češ da bedijo nad gospodarnostjo zasebnikov. (…) Oni sami pa so od nekdaj in brez izjeme najhujši potratneži v družbi. (...) Če ta potratnost ne uniči države, je zapravljanje podložnikov nikoli ne bo.« Smith je prepričan, da vlada (vladar ali suveren) ne more in ne sme nadzorovati podjetnosti zasebnikov, prav tako ne sme usmerjati zaposlovanja, saj to naredi trg, in to tako, kot najbolj ustreza interesu družbe.
Neizprosen je tudi do različnih subvencij oziroma državnih pomoči. Že takrat je ugotovil, da so škodljive: »Subvencije šolam in kolidžem so neogibno bolj ali manj zmanjšale potrebo po prizadevnosti učiteljev. Njihova eksistenca, če izvora iz plač, očitno izhaja iz sklada, ki je popolnoma neodvisen od njihovega uspeha in ugleda v posameznem poklicu.«
Zanimivo je, da je Bogastvo narodov napisano tako, da bralca ne uči in prepričuje v svoj prav, ampak mu na številnih primerih predstavlja različice. Njegovi primeri, zakaj sta svobodna trgovina in prosti trg koristna, niso usmerjeni k bogatim, te pogosto prezira, ampak k revnim. Verjel je, in to se je dokazalo skozi zgodovino, da trgovina in trg koristita predvsem tistim na dnu družbene lestvice. Bogate je celo grajal, češ da neproduktivno trošijo svoje bogastvo, čeprav so ga v dolgih letih zaslužili z lastnin delom. »Z zaposlovanjem številnih manufakturnih delavcev človek obogati; z vzdrževanjem številnih hišnih služabnikov obuboža,« pravi Smith.
Zgoščena izdaja Bogastva narodov podaja Butlerjeve jedrnate povzetke trditev Adama Smitha. S številnimi Smithovimi izvirnimi navedki nam približa tudi njegova razmišljanja v 18. stoletju. Knjiga nam na 80 straneh približa velikega misleca svojega časa in ga s povzetkom Teorije moralnih občutij predstavi tudi kot velikega humanista. Smith je bil daleč od tega, da bi bil prerok sebičnega kapitalizma, kot mu levičarji neupravičeno očitajo. »Resnično krepostna oseba ima lastnost preudarnosti, pravičnosti in dobrote (…) Pravila pravičnosti nam preprečujejo, da bi škodovali drugim. Dobrota spodbuja srečo drugih, zato prav tako pomaga družbi,« pravi Smith. Zato tudi moralnost deluje podobno kot trg – kot funkcionalni sistem. Vsak poskus preoblikovanja ali usmerjanja tako trga kot moralnosti lahko v resnici destabilizira ves mehanizem.
PODPIS K UVODNI SLIKI (knjiga)
INFO
Zgoščeno Bogastvo narodov in neverjetno zgoščena Teorija moralnih občutij
Avtor: Eamonn Butler
Zbirka: Izzivi svobode
Urednik zbirke: Lovro Šturm
Prevedel: Niki Neubauer
Izdajatelj: Inštitut Karantanija, Ljubljana
Založnik: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Ljubljana
Naprodaj: v bolje založenih knjigarnah in na www.eberem.si
Cena: 12 EUR