Komunisti so jeseni prelomnega leta 1989 na Češkoslovaškem še trdno držali vajeti v rokah - dotedanji protesti so bili nasilno zatrti, naslednji načrtovani šele 10. decembra. A stvari so se nepričakovano obrnile drugače in že 17. november je naznanil konec starega sistema.
Na ta dan so študenti z zborovanjem v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939, želeli protestirati za pravičnejše študijske pogoje in proti politični cenzuri. Na presenečenje organizatorjev se je pozivu odzvalo najmanj 15.000 prebivalcev Prage.
Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote in se jih lotile z gumijevkami. V isti noči je bilo najmanj 600 ranjenih. Šokirani študenti so še isti konec tedna zasedli stavbo univerze in terjali pojasnila.
Pri tem je bil še kako živ spomin na krvavo zatrtje reformnega gibanja praške pomladi s tanki Varšavskega pakta leta 1968. "Morali smo prepričati svoje starše, ki so si leta 1968 opekli prste," se je za nemško tiskovno agencijo dpa ob 25. obletnici dogajanja spominjal eden takratnih študentskih voditeljev Martin Mejstrik.
Iz Prage so se informacije o dogodkih razširile po vsej državi in ljudje iz vseh družbenih slojev so v naslednjih dneh začeli izražati solidarnost s študenti. 26. novembra se jih je v Pragi zbralo že 700.000.
V luči razmer doma in v drugih državah Vzhodnega bloka se je komunistični režim 28. novembra z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega disidenta Vaclava Havla začel pogajati o predaji oblasti. 10. decembra so se vladi priključili prvi nekomunisti, 29. decembra pa je bil Havel izvoljen za predsednika države.
Leta 1992 je sta se Češka in Slovaška odločili iti ločeno pot, na katero sta kot samostojni državi uradno stopili 1. januarja 1993. V prvih letih po razdružitvi je kazalo, da sta ubrali zelo različni poti. Češka je postala vzor za tranzicijske države, Slovaška pa je bila pod avtoritarnim Vladimirjem Mečiarjem, ki se ni hotel ukloniti zahtevam Zahoda, vse bolj izolirana.
A po volitvah leta 1998 je na čelo države stopila koalicija desnosredinskih strank pod vodstvom Mikulaša Dzurinde, ki je državo vrnila na evropsko pot ter znova zagnala in kasneje tudi sklenila pogajanja o članstvu v EU in Natu. Danes sta državi del istih političnih mrež in povezav. Slovaška je sicer tudi članica območja evra, Češka pa ne.
Obletnico bo skupaj obeležila peterica predsednikov evropskih držav. Poleg predsednikov Češke in Slovaške, Miloša Zemana in Andreja Kiske, se bodo najprej v nedeljo v Bratislavi in nato v ponedeljek v Pragi dogodkov spomnili še predsedniki Nemčije, Madžarske in Poljske, Joachim Gauck, Janos Ader in Bronislaw Komorowski. V Bratislavi v nedeljo pričakujejo tudi ukrajinskega predsednika Petra Porošenka.