Četrt stoletja od kar smo se znebili Marxa, Lenina, Pijadeja in drugih komunistov

Čeprav je mesto Ljubljana že maja leta 1990 dobila prvo povojno demokratično oblast, so se ob ostrem nasprotovanju nekdanjih komunistov preimenovanja cest, ulic, poti in trgov lotili šele kasneje, čeprav je bilo za neko prestolnico resnično sramotno, da so ulice in ceste poimenovane po domačih in svetovnih krvnikih (današnja Vojkova cesta se je denimo imenovala po vietnamskem revolucionarju in komunistu Ho Ši Minhu). Tako je mestni svet (takrat še skupščina) na seji 4. aprila 1991 sklenil, da preimenuje ali ukine več kot 30 ulic, cest in trgov (Titova cesta je bila razdeljena in preimenovana v Dunajsko in Slovensko cesto jeseni 1991). Sklep je bil v Uradnem listu RS objavljen 17. maja, veljati je začel osem dni po objavi, se pravi 25. maja, na dan, ko je bil v času Jugoslavije dan mladosti.

Leninov park se je preimenoval v Park Ajdovščina (ta je kasneje postal Argentinski park, danes se večji del imenuje Park slovenske reformacije), Marxov park je postal Miklošičev park, Moša Pijadejeva cesta (po komunističnem zločincu, ki je dejal: »Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru.«) je postala Kolodvorska cesta, Kraigherjev trg se je preimenoval v trg Ajdovščina, Trg osvoboditve in Trg revolucije sta postala Kongresni trg in Trg republike, Trg oktobrske revolucije se je preimenoval v Brodarjev trg, Hošiminhova ulica je postaja Vojkova cesta, Ulica 29. hercegovske divizije je postala Puhova ulica, Trg VII. kongresa ZKJ in Kidričev park pa so ukinili.

Zasluga za preimenovanje gre takratnemu županu Jožetu Strgarju in tudi predsedniku ljubljanske vlade (takrat izvršni svet) Marjanu Vidmarju ter seveda svetnikom Demosa.