"Konec je, zapiramo," naj bi Linić povedal novinarki Vjesnika, ki ga je po današnji seji vlade vprašala o prihodnosti edinega dnevnega časopisa na Hrvaškem, ki ga financirajo iz državnega proračuna.
Kot še navajajo hrvaški mediji, v predlogu varčevalnega letošnjega državnega proračuna ni predvidena niti ena sama kuna za Vjesnik, kjer so že pred časom slišali govorice o zapiranju uredništva. Vendar pa je medtem tiskovna predstavnica vlade Ivana Grljak dejala, da vlada še ni sprejela nobene dokončne odločitve o Vjesniku.
Sicer agonija tega hrvaškega dnevnika traja že več kot desetletje, dramatično pa je bilo zlasti zadnjih nekaj let, potem ko je država na različne načine neuspešno skušala rešiti dolgove nekoč uglednega zagrebškega časnika. Vlada je dolgoletne finančne težave Vjesnika reševala tako, da je časnik pridružila javnima podjetjema Narodne Novine in Tiskara Vjesnik, ki pa sta zaradi velikih finančnih izgub časnika zahtevali ločitev.
V HND in SNH so po današnji Linićevi napovedi v skupnem sporočilu opozorili, da se vlada zadnjih nekaj let sploh ni odzvala na strokovne novinarske predloge, naj sprejme zakon o Vjesniku kot javnem mediju, prav tako niso upoštevali njihovih projektov, ki bi lahko po mnenju novinarjev časniku zagotovili prihodnost na trgu. V današnjem pismu nadalje zahtevajo, naj vlada še enkrat prisluhne predlogom in argumentom novinarskih združenj.
Neuradno naj bi naklada Vjesnika padla pod rekordno nizkih 2500 izvodov, predvsem zaradi dolgoletne preudarne servilnosti hrvaškem državnem vrhu še iz časov pokojnega predsednika Franja Tuđmana. V Vjesniku, ki so ga ustanovili leta 1940, je ostalo nekaj manj kot 100 redno zaposlenih, imajo pa tudi nekaj deset honorarnih sodelavcev. Državo poslovanje Vjesnika mesečno stane približno 200.000 evrov.
