Na novinarski konferenci so opozorili javnost, da do zdaj niso dobili niti enega odgovora od saborskih poslancev, katerim so poslali zahtevo, da se objavi devet registrov in izvede lustracija.

Gre za registre ljudi, ki so bili člani Komunistične partije (KP) in register premoženjskega stanja KP, po osamosvojitvi pa premoženja SDP, ki je naslednica KP. Prav tako zahtevajo, da se objavijo registri nekdanjih vodilnih in sodelavcev tajnih služb v nekdanji Jugoslaviji, tistih, ki so opravljali likvidacije in jih naročili,  spisek vseh sodnikov, ki so sodelovali v političnih procesih v SFRJ, spisek politikov, ki so ob osamosvojitvi delovali proti samostojni Hrvaški, in spisek vseh, ki so se na strani nekdanje JLA borili proti samostojni Hrvaški. Zahtevajo pa tudi seznam ljudi, ki so sodelovali pri divji privatizaciji.

Na Hrvaškem je sicer Hrvatska stranka prava (HSP) v letih 1998 in 1999 predložila dva zakona o lustraciji, ki pa v hrvaškem saboru nista dobila dovolj glasov. Javno mnenje naj bi se v zadnjih mesecih obrnilo v prid lustracijskemu zakonu in odprtju vseh arhivov, ki bodo vsakemu prosto dostopni.

Lustracijske zakone so do zdaj sprejeli denimo na Češkem (1991) in Poljskem (1996), na ozemlju nekdanje SFRJ pa v Makedoniji (preverjajo preteklost delovanja politikov) in Srbiji (tiste javne osebe, ki so kršile človekove pravice). Slovenija do zdaj ni naredila še ničesar.