Začenja se spopad za funkcije v EU: bo Angela Merkel predsednica Evropske komisije?

Bitka za stolčke v ECB

Osemletni mandat sedanjega predsednika ECB, Italijana Maria Draghija, se sicer konča šele konec oktobra prihodnje leto, a kadrovska preigravanja so se že začela, saj gre za izjemno vpliven položaj.

Ameriška revija Forbes je Draghija leta 2014 razglasila za osmo najvplivnejšo osebo na svetu, leta 2015 pa ga je revija Fortune imenovala za drugega največjega voditelja na svetu.

Predsednika ECB, odgovornega za zagotavljanje denarne in finančne stabilnosti v EU, imenujejo voditelji članic unije s kvalificirano večino, za osemletni mandat, ki ga ni mogoče podaljšati.

Draghi je tretji predsednik ECB. Prvi, Nizozemec Wim Duisenberg, je bil na položaju od junija 1998 do novembra 2003. Francozi so tedaj vztrajali, da bi se moral po štirih letih umakniti Francozu Jean-Claudu Trichetu, medtem ko je Duisenberg zanikal tak dogovor. Trichet zaradi pravnih obtožb sicer ni mogel prevzeti položaja po štirih letih, tako da je Nizozemec ostal v tej vlogi več kot štiri leta, a ne poln mandat.

Pomemben del kadrovske kombinatorike so tudi nekatere druge menjave znotraj banke. Vodji nadzornega bančnega organa ECB Francozinji Daniele Nouy in članu izvršilnega odbora banke Belgijcu Petru Praetu se mandata iztečeta prihodnje leto, v začetku januarja oziroma konec maja.

Favorit za Praetovega naslednika je guverner irske centralne banke Philip Lane, ki je bil kandidat za šefa evroskupine, a je na koncu umaknil svojo kandidaturo.

Jug in sever ... Na vrsti Nemčija?

Za ohranjanje vsesplošnega miru naj bi bilo na vodilnih položajih ECB pomembno zagotoviti ravnovesje med "jugom in severom", zlasti po finančni krizi, ki je članice območja evra razdelila na južne, ki so morale zategovati pas in izražajo odpor do pretirane strogosti, in na severne, ki prisegajo na fiskalno disciplino, saj morajo odpreti denarnice, ko se jug znajde v težavah.

Ker je podpredsednik banke od junija Španec Luis de Guindos in ker je bil konec lanskega leta za šefa evroskupine izbran Portugalec Mario Centeno, naj bi bil torej predsednik s severa. Ni pa to vklesano v kamen, saj je tudi Draghi postal predsednik, ko je bil podpredsednik banke Portugalec Vitor Constancio.

Glede na to, da Nemca na tem vplivnem položaju še ni bilo, že nekaj časa velja za favorita guverner nemške centralne banke Jens Weidmann, ki je bil sicer v času krize oster kritik ukrepov banke za rešitev evra.

Nemec, tedanji guverner nemške centralne banke Axel Weber, je bil sicer favorit za položaj že leta 2011, ki pa na neki točki v procesu po poročanju medijev ni več izražal interesa za to vlogo, ki je nato pripadla Draghiju.

Weidmann sicer zaradi ostrih stališč do cenovne stabilnosti in fiskalne discipline ne uživa veliko podpore v južnih članicah, ki jih je kriza najbolj udarila, zato na tem položaju ni mogoče izključiti katerega drugega severnjaka.

V igri za vodilni stolček v ECB se omenjajo še dva Finca, bivši in sedanji guverner finske centralne banke, Erkki Liikanen in Olli Rehn, ter guverner nizozemske centralne banke Klass Knot.

Prav tako ni mogoče izključiti, da bi se lahko nanj znova zavihtel Francoz - omenjata se guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau in član izvršilnega odbora banke Benoit Coeure.

Slabo leto pred volitvami kadrovska kombinatorika že v polnem zamahu

Že tako zahtevno izbiro novega predsednika ECB še dodatno zapleta sprostitev številnih drugih vodilnih položajev v uniji v prihodnjem letu. Izbrati bo treba nova predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta ter novo vodjo evropske diplomatske službe. Kadrovska kombinatorika že v polnem zamahu, čeprav bodo ključne evropske volitve, do katerih je še deset mesecev.

Zmagovalci volitev so namreč tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) trenutno zaseda vse tri predsedniške položaje v osrednjih institucijah EU - v Evropski komisiji, Evropskem svetu in Evropskem parlamentu.

Socialdemokrati, ki so sedaj druga najmočnejša politična stranka, so si izborili vodilni položaj v evropski diplomatski službi in v evroskupini. Liberalci, ki so del proevropskega bloka, so dobili nekaj močnih portfeljev v komisiji, na primer najprestižnejši resor za konkurenco.

Najprej pa morajo politične družine izbrati vodilnega kandidata za evropske volitve, ki naj bi imel precej možnosti, da postane predsednik Evropske komisije, čeprav jamstva za to ni.

Na desnosredinskem polu sta se v zadnjem času med morebitnimi kandidati največ omenjala Finec Alexander Stubb in vodja politične skupine v Evropskem parlamentu Manfred Weber.

Prav tako se ne izključuje možnosti, da bi predsednica Evropske komisije ali Evropskega sveta postala nemška kanclerka Angela Merkel.

Na levosredinskem polu je še več težav pri iskanju karizmatičnih kandidatk ali kandidatov, ki bi uspeli pritegniti pozornost evropske javnosti in zvišati problematično nizko volilno udeležbo. Zanimanje je doslej izrazil devetletni komisar, Slovak Maroš Šefčovič.

Pri razdeljevanju vodilnih položajev naj bi poskušala EU zagotoviti tudi uravnoteženost med malimi in velikimi, mlajšimi in starejšimi članicami ter med ženskami in moškimi.

Vodilno merilo, ki prihaja ob stopnjevanju evroskepticizma vse bolj do izraza, pa je skoraj slepa predanost evropskemu projektu. A za uveljavitev tega merila morajo proevropske sile najprej zmagati na volitvah ...