Esada Okić Svet24.si

FOTO: Nenadna smrt rosno mlade bosanske ...

energija Dobra karma

Na voljo sta nam obe, Božanska in zemeljska - ...

meghan markle, kraljica elizabeta II Svet24.si

Bosta Meghan in Harry kraljico pustila na cedilu?

stanovanje Svet24.si

Kako kupiti stanovanje brez kredita?

vesolje Dobra karma

Tedenski horoskop: po divjanju končno ...

Selena Gomez Frozen Najstnica.si

Je Selena najboljša starejša sestra?

Denis Toplak Njena.si

Denis Toplak na lepotni operaciji

Svet

Za podnebno pomoč 7,2 milijarde

Deli na:

Evropska unija bo za hitro pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v obdobju 2010-2012 prispevala 7,2 milijarde evrov, so se danes dogovorili voditelji držav in vlad EU. Prispevek je višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo več od ocen Evropske komisije, prostovoljno pa bodo prispevale vse države članice.

Evropska unija bo za hitro pomoč državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam v obdobju 2010-2012 prispevala 7,2 milijarde evrov, so se danes dogovorili voditelji držav in vlad EU. Prispevek je višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo več od ocen Evropske komisije, prostovoljno pa bodo prispevale vse države članice.

"Skupna vsota prispevkov EU je 2,4 milijarde evrov na leto v naslednjih treh letih. Ponoči nam je uspelo pridobiti tudi prispevke prav vseh držav članic sedemindvajseterice," je na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega zasedanja voditeljev držav in vlad unije povedal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. Prispevala bo tudi Evropska komisija.

"Sedaj pozivamo tudi druge države, naj prispevajo svoj delež," je še povedal Reinfeldt. Odločitev voditeljev EU je že komentiral izvršni sekretar Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) Yvo de Boer in jo označil za veliko spodbudo pogajanjem o novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki trenutno potekajo v Koebehnavnu.

"Ena od stvari, ki so doslej zavirale proces, je bilo pomanjkanje jasnosti o tem, kako bomo ponudili hitro pomoč državam v razvoju. Dejstvo, da bo EU lahko na pogajalsko mizo položila konkretno številko, bo po mojem mnenju velika spodbuda za proces," je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, a pri tem ni pozabil dodati, da je potrebno videti tudi, koliko bodo prispevale ostale razvite države.

Manj zadovoljni so v prvih odzivih okoljevarstveniki. "Kratkoročno financiranje za države v razvoju je potrebno, a voditelji EU se izogibajo bolj bistvenima zadevama, kot je dolgoročnejše financiranje in cilji zmanjšanja emisij," je poudarila Nina Štros iz Greenpeacea Slovenija.

"Podnebne spremembe se ne bodo končale v treh letih, emisije toplogrednih plinov iz revnejših držav ne bodo prenehale v treh letih, deforestacija se ne bo zaustavila v treh letih in tudi denar ne sme nehati prihajati čez tri leta," je prepričana.

Še posebej so v Greenpeaceu razočarani nad dejstvom, da vrh EU ni sprejel jasne zaveze o 30-odstotnem znižanju izpustov toplogrednih plinov v uniji do leta 2020 glede na 1990.

Voditelji so danes le vnovič potrdili že znano zavezo sedemindvajseterice, da je pripravljena tudi na 30-odstotno znižanje, če se bodo k podobnim ciljem zavezale tudi ostale razvite države in bodo glede na svojo odgovornost in zmožnosti ustrezno ukrepale tudi države v razvoju.

Velika Britanija in Francija bosta po doslej znanih podatkih prispevali najmanj 2,5 milijarde evrov, Nemčija naj bi prispevala 1,26 milijarde, Švedska 765 milijonov, Španija 300 milijonov, Danska 160 milijonov, Belgija 150 milijonov, Avstrija 120 milijonov, Finska in Nizozemska po 100 milijonov in Poljska od 50 do 60 milijonov evrov.

Švedskemu predsedstvu si je torej v nočnih pogajanjih uspelo izboriti precej več od prvotnega cilja, ki je bil skupen obseg t.i. hitre mednarodne javnofinančne pomoči državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje v višini šestih milijard evrov.

Končni rezultat je višji tudi od ocen Evropske komisije. V Bruslju so namreč predlagali, da bi bilo treba v primeru globalnega dogovora na podnebni konferenci v Koebenhavnu, ki poteka te dni, pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki naj bi ga pokrival nov globalni sporazum o boju proti podnebnim spremembam.

Komisija je ocenila, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov.

Voditelji EU so to potrdili že na oktobrskem vrhu povezave, a obenem načelno sklenili, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, s čimer so pomirili manj razvite članice EU, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje obvezno.

Obseg te pomoči naj bi bil odvisen tudi od tega, koliko bodo pripravljeni prispevati ostali ključni globalni igralci. Trenutno je v pogajanjih v Koebenhavnu govora o globalnem skladu v višini 30 milijard evrov v naslednjih treh letih, če pa se bo pogodbenicam UNFCCC uspelo dogovoriti o višji vsoti, pa bi se skupni prispevek EU lahko povečal.

Za pomoč državam v razvoju po letu 2012 pa je v pogajanjih v danski prestolnici še vse odprto. Po ocenah Evropske komisije bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč.

Finančna pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po izračunih komisije znašala od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020, EU pa je pripravljena v tem primeru nase prevzeti pravičen delež znotraj skupine razvitih držav in v kontekstu zavez njenih industrializiranih partneric.

Slovenska pomoč

Slovenija bo v prihodnjih treh letih prispevala osem milijonov evrov, pravi premier Borut Pahor. To je po njegovih besedah "vzdržna vsota", ki je v primerjavi s prispevki drugih pravična.

Skupen prispevek EU bo 2,433 milijarde evrov na leto. Kot je povedal Pahor, bodo prispevale prav vse države članice unije. Na vprašanje, od kod bo Slovenija vzela ta denar, je premier odgovoril le: "Iz proračuna."

"Slovenija si niti noče niti ne more privoščiti, da bi bila med državami, ki ne bi prispevale za ta hiter začetek. Bili smo med državami, ki so razmeroma hitro in pozitivno odgovorile na neformalen klic švedskega predsedstva v zvezi s tem," je pojasnil.

 

loading...
Loading...