Hrvaške volitve: Milanović in Grabar-Kitarovićeva v drugi krog, Kolinda že snubi Škorove volivce

Kandidat največje hrvaške opozicijske stranke SDP Milanović je danes dobil približno 560.000 glasov, medtem ko je kandidatki HDZ Grabar-Kitarovićevi glas zaupalo približno 505.000 volivcev, po preštetih glasovih s skoraj 99 odstotkov volišč. Na letošnjih sedmih hrvaških predsedniških volitvah od osamosvojitve se je prvič zgodilo, da aktualni predsednik države ni zmagovalec prvega kroga.

Za vodilnim dvojčkom je neodvisni kandidat Miroslav Škoro z 24,4 odstotka glasov, četrti pa je hrvaški poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić, ki mu je glasove zaupalo nekaj manj kot šest odstotkov volivcev. Ostalih sedem kandidatov je pod petimi odstotki.

Volilna udeležba je bila malo več kot 51-odstotna, kar je nekoliko več kot v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitev leta 2014, ko je bila 47-odstotna.

Milanović se je v zmagoslavnem nagovoru pred svojimi privrženci v zagrebški Tvornici kulture zahvalil vsem, ki so mu zaupali glasove. Pozval je volivce, naj spremljajo predvolilno kampanjo pred drugim krogom volitev ter naj 5. januarja zaupajo svoj glas njemu. "Naj zmaga boljši. Ta sem pa jaz," je izpostavil Milanović. Dodal je, da se zaveda, da ni všeč vsem na Hrvaškem ter da pričakuje civilizirano tekmo v drugem krogu.

"Nihče v Hrvaški, v kateri bom predsednik, ne bo državljan ali državljanka drugega razreda. V Hrvaški nihče ne sme biti zanemarjen. Imate pravico do sreče in mirnega življenja," je poudaril Milanović. Napovedal je, da bo po vstopu v predsedniški urad lojalen samo hrvaški ustavi. Nagovor so spremljali evforično ploskanje in klici "Zoki, Zoki" in "Zmaga, zmaga" navdušenih privržencev, ki so proslavljali volilni uspeh nekdanjega hrvaškega premierja.

Manj zadovoljni so bili v volilnem štabu prve hrvaške predsednice, ki je v nagovoru pred svojim privrženci v zagrebškem poslovnem poslopju City Plaza pozvala hrvaške državljane k enotnosti in podpori v drugem krogu. Ob tem je izpostavila Škora kot "sokandidata" ter dejala, da se "morajo zdaj vsi združiti in se odpraviti po zmago".

Grabar-Kitarovićeva je ponovila dele svojega predvolilnega programa. Med drugim je kritizirala Milanovića zaradi njegovega stališča, da je hrvaškega predsednika treba izbrati v hrvaškem parlamentu in ne na neposrednih volitvah. Napovedala je, da bo predvolilno kampanjo za drugi krog nadaljevala po božičnih praznikih.

Že izidi vzporednih volitev po zaprtju volišč ob 19. uri so nakazali, da bo Milanović zmagovalec prvega kroga. Današnje volitve so prav tako potrdile trende, ki so jih v zadnjih mesecih kazale javnomnenjske raziskave.

Potem ko je imela Grabar-Kitarovićeva od poletja v anketah tudi deset in več odstotkov prednosti pred prvima zasledovalcema, je zadnja anketa, ki jo je v petek objavila Nova TV, napovedala največ glasov za Milanovića. Volitve so tudi potrdile napovedi, da bosta Grabar-Kitarovićeva in Škoro razdelila volivce, ki sodijo od desne sredine proti desnici.

Večina ostalih kandidatov, vključno z Milanovićem, je merila večinoma na volivce od sredine proti levici, kar pomeni, da ima Milanović prostor za dodatne glasove. Predvolilne raziskave pa so napovedale, da bi bil v drugem krogu poražen, ne glede na to, ali bi se pomeril z Grabar-Kitarovićevo ali s Škorom. Ob tem je vprašanje, komu bodo svoje glasove 5. januarja zaupali Škorovi volivci.

Škoro je med predvolilno kampanjo kazal tudi ambicije, da bo nadaljeval politični kariero na naslednjih hrvaških parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 2020. Je prvi neodvisni kandidat na hrvaških predsedniških volitvah, ki je uspel pridobiti skoraj četrtino glasov. Imel je podporo konservativnih in desničarskih hrvaških krogov, v katerih pričakujejo, da se bodo združili ob Škorovem volilnem uspehu.

Volilna nedelja na Hrvaškem je potekala v slabem vremenu, z veliko dežja in močnega vetra, posebej ob obali.

Na današnjih volitvah ni bilo resnejših incidentov. Kot je sporočila državna volilna komisija, so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki so jih sproti reševali. Ocenili so, da ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na zakonitost volitev. Zabeležili so več kršitev volilnega molka, za katere pa na hrvaških predsedniških volitev niso predvidene nobene sankcije.