Po podatkih hrvaške državne volilne komisije (DIP) so na Hrvaškem ob 7. uri odprli več kot 6400 volišč za nekaj več kot 3,8 milijonov državljanov z volilno pravico.
Do 11.30 ure je je svoj glas oddalo 18,87 odstotka volivcev, kar je približno tri odstotne točke več kot v prvem krogu, ki je potekal 22. decembra, je objavila državna volilna komisija na svoji spletni strani. Na volišča se je podalo približno 120.000 volivcev več kot 22. decembra do enake ure, je povedala podpredsednica državne volilne komisije Ana Lovrin v pogovoru za regionalno televizijo N1.
Obenem je bila udeležba za približno 100.000 volivcev manjša, kot je bila v drugem krogu predsedniških volitev pred petimi leti.
Kolinda Grabar-Kitarović med oddajo glasu na predsedniških volitvah.
V BiH je bilo približno 3500 volivcev več kot v prvem krogu, v Nemčiji pa je bila udeležba približno enaka kot 22. decembra, je še povedala Lovrinova. Po hrvaških ocenah je v BiH vpisanih približno 93.000 hrvaških državljanov z volilno pravico, v Nemčiji pa nekaj manj kot 30.000.
Med prvimi se je volitev udeležil premier Andrej Plenković, ki je glas oddal v Zagrebu. "Za krepitev hrvaške demokracije je pomembno, da se čim večje število državljanov udeleži volitev in izrazi zaupanje kandidatu, za katerega verjame, da lahko Hrvaško vodi v pozitivni smeri," je dejal novinarjem.
Milanović je oddal glas nekaj pred 11. uro v Zagrebu. Pri tem je prišlo do manjšega incidenta, saj ga je verbalno napadel nek moški srednjih let. Označil ga je za komunista, ki laže in zavaja. Predsedniški kandidat SDP se je poskusil z moškim spravljivo rokovati, kar pa je slednji zavrnil.
Milanović je pred novinarji nato ocenil, da napad ni bil slučajen ter da gre za provokacijo iz "istega studia". Milanovića je namreč verbalno že napadel eden od svetovalcev predsednice države po soočanju na hrvaški televiziji v četrtek zvečer.
Sicer pa je vse pozval, naj se udeležijo volitev. Po njegovem ne gre za obračun s komer koli, pač pa za prizadevanje, da bi postali normalna država, v kateri bodo imeli vsi pravico kričati, a ne bodo večina.
Mirneje je bilo, ko je v Zagrebu glas oddala Grabar Kitarovićeva. Novinarjem je dejala, da je danes pomemben vsak glas. Izpostavila je, da bodo volivci danes odločali o tem, kakšna bo Hrvaška v naslednjih nekaj let.
"Gremo skupaj graditi Hrvaško, ki bo uspešnejša, v kateri bomo gradili boljšo družbo in v kateri bomo vsi bolj odgovorni", je dejala Grabar-Kitarovićeva.
Po poročanju hrvaških medijev gre za najbolj nepredvidljive predsedniške volitve v novejši zgodovini Hrvaške. Odločali bi lahko glasovi Hrvatov v tujini, ki so večinoma na strani kandidatke HDZ. V prid Grabar-Kitarovićevi naj bi šlo tudi dejstvo, da so številni Hrvati na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine.
Zadnja raziskava javnega mnenja pred volitvami, ki jo je v petek objavila komercialna televizija Nova TV, kaže, da bi Milanovića, ki je kandidat SDP, podpira pa ga še 12 drugih strank, volilo 45 odstotkov Hrvatov, Grabar-Kitarovićevo pa 42 odstotkov.
Volijo tudi hrvaški državljani v drugih državah. V Sloveniji lahko glasujejo na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Največja gneča po odpiranju volišč je bila v Mostarju v Bosni in Hercegovini, kjer so številni volivci prišli na prizorišče še pred odpiranjem volišč, je potrdil DIP. Prve podatke o udeležbi bodo objavili ob poldnevu.
Po zaprtju volišč bodo hrvaške televizije z nacionalno koncesijo objavili izide vzporednih volitev. Uro po zaprtju volišč bo na spletni strani volilne komisije možno spremljati preštevanje glasov. Začasne izide je pričakovati nekaj ur kasneje.
