Hrvaška: Milanović v prednosti pred Grabar-Kitarovićevo

Kandidat SDP in še 12 levosredinskih in sredinskih strank Milanović je 22. decembra zmagal v prvem krogu sedmih hrvaških predsedniških volitev po osamosvojitvi s skoraj tremi odstotki prednosti pred Grabar-Kitarovićevo, ki jo podpira vladajoča HDZ s svojimi koalicijskimi partnerji.

Le dan po relativni zmagi Milanovića je bila objavljena javnomnenjska raziskava na komercialni televiziji Nova TV, ki je pokazala, da je Milanović še bliže zmagi v drugem krogu. Zaupalo mu je 48,4 odstotka od 1027 anketirancev v raziskavi agencije Ipsos, medtem ko je Grabar-Kitarovićevo podprlo 41,1 odstotka vprašanih. Okoli desetina je bila neopredeljenih.

"Menim, da gre za pretirano razliko in samorefleksijo evforije po prvem krogu. Možnosti za zmago v drugem krogu so izenačene," je za STA dejal politični novinar zagrebških časnikov Jutarnji list in Globus Marko Špoljar.

Izpostavlja, da trendi in vzdušje med državljani govorijo v prid Milanovićevi zmagi, a opozarja, da ni še nič odločeno. Meni, da mora biti Milanović previden in mora pridobiti vse svoje volivce, saj nastaja vtis, da je že zmagal. Če se bo sprostil, ga lahko kandidatka desnice premaga, ker je na Hrvaškem občutno več volivcev desnice, dodaja.

Tudi komentator zagrebškega časnika 24 sata Boris Rašeta je v pogovoru za STA ocenil, da je te dni čutiti spremembe v obnašanju javnega mnenja, ker Milanović pred prvim krogom predsedniških volitev ni veljal za favorita in je bilo celo vprašljivo, ali se bo uvrstil v drugi krog. Pričakuje, da bo izid v nedeljo tesen, a ne bo presenečen, če bo Milanović zabeležil bolj prepričljivo zmago od tiste v prvem krogu.

"Dolga vrsta verbalnih samopoškodb Grabar-Kitarovićeve je pripeljala do tega, da so jo na koncu videli kot kandidatko, ki sproža posmeh, in brez podpore HDZ ne bi dobila več kot dveh odstotkov glasov," meni Rašeta. Kot pojasnjuje, se je Milanović v primerjavi s takšno podobo predsednice države pokazal skoraj kot resen državnik.

Grabar-Kitarovićeva in Milanović se bosta danes na komercialni televiziji RTL pomerila v prvem televizijskem soočenju pred drugim krogom volitev. Lahko, da bo to tudi edino televizijsko soočanje kandidatov, saj povabil na četrtkovo soočenje na javni televiziji (HTV) in petkovo na Novi TV še nista potrdila.

Pričakovanja od televizijskega soočenja, za katero nekateri analitiki na Hrvaškem menijo, da bo odločilno za zmago v drugem krogu, so velika. "Pričakovati je, da bo Milanović potrdil, da je močnejši od Grabar-Kitarovićeve, ko gre za hitro odzivanje in verbalne udarce med debato, ker je bolj zgovoren in o temah ve veliko več kot predsednica države," je dejal Špoljar.

Spomnil je, da je bil Milanović pogosto žrtev svojih impulzivnih izjav, na primer na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2016, ko se je poskušal približati veteranom in desnici ter s tem izgubil priložnost za nov premierski mandat. "Pogosto gre v nacionalizem, da bi se približal desnici, čeprav nikoli ne bo dobil njihovih glasov. Obenem veliko izgublja v svoji volilni bazi," poudarja Špoljar.

Omenil je, da Grabar-Kitarovićeva obenem ne more računati ne na glasove levice niti na glasove sredine, ki jih je dobila pred petimi leti.

Domnevam, da se je Milanović je v zadnjem času discipliniral, saj so bili njegovi zadnji javni nastopi uravnovešeni. Potemtakem domnevam, da ne bo bahav in agresiven do predsednice države, kar bi lahko označili tudi za seksizem, pa je dejal Rašeta. Kot odločilno izpostavlja podobo Grabar-Kitarovićeve kot "stroja za spodrsljaje", ki hkrati sramoti državo.

Dejal je, da bodo poleg osebnosti kandidatov na izid volitev v nedeljo lahko odločilno vplivali tudi udeležba, ki vključuje nezanemarljive glasove iz hrvaške diaspore, vremenski pogoji in celo število volivcev, ki bodo v času volitev na smučanju v drugih državah.

Rašeta in Špoljar soglašata, da Grabar-Kitarovićeva v tekmi za nov petletni predsedniški mandat na Pantovčaku lahko računa na disciplinirani volilni stroj HDZ. Prav tako opozarjata, da HDZ ni več enotna stranka ter da veliko članov in volivcev ne mara predsednika stranke Andreja Plenkovića, kar se bo odrazilo tudi na nedeljskih volitvah.

Ne bodo volili Grabar-Kitarovićeve z namenom, da bi pripravili pot za odhod hrvaškega premierja s čela HDZ, meni Rašeta, ki poudarja, da so v HDZ prižgali vse rdeče alarme za popolno mobilizacijo svojih volivcev. Izpostavlja pa tudi, da Milanović ni v dobrih odnosih z SDP, ki ga je doslej le sramežljivo podpirala.

Špoljar navaja, da so v HDZ pritisnili tudi na vse svoje člane, ki so v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata Miroslava Škora ali so na različne načine obstruirali kampanjo Grabar-Kitarovićeve, naj v nedeljo volijo za kandidatko HDZ.

Eno ustavnih pooblastil hrvaškega predsednika je sooblikovanje hrvaške zunanje politike. "Če bi imeli opravka z dvema resnima političnima osebnostma, ki imata izoblikovano politično agendo, bi lahko ocenjevali, kakšna bo politika do hrvaških sosed," je dejal Rašeta. V obeh primerih pričakuje nadaljevanje oportunistične in ad hoc politike Zagreba do sosednjih držav, pri čemer bo Grabar-Kitarovićeva milejša kot odločen in trši Milanović.

Grabar-Kitarovićeva je že pet let na Pantovčaku in če je nameravala narediti kar koli za rešitev sporov s Slovenijo, bi to že storila, čeprav imata sicer odločilo vlogo pri tem vladi Slovenije in Hrvaške, izpostavlja Špoljar.

Če bo Milanović zmagal, bo lahko posrednik pri iskanju rešitve, ki je plečih obeh vlad. Je naklonjen rešitvi, kar je kazal tudi med kampanjo, ko je pred nekaj tedni kritiziral hrvaško zunanjo politiko ter izpostavil Slovenijo kot najbližjo hrvaško politično zaveznico v EU in najbolj sprejemljivo strateško partnerico. Za Slovenijo je Milanović boljša opcija, meni Špoljar, ki pa opozarja, da noben politik na Hrvaškem ne bo iskal rešitve spora o meji s Slovenijo na podlagi za Zagreb kompromitirane arbitraže.