Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so z veliko večino podprli sodelovanje Velike Britanije v zračnih napadih na položaje džihadistov Islamske države v Iraku. S 524 glasovi za in 43 proti so glasovali za vladni predlog, ki pa izključuje napotitev britanskih kopenskih sil v Irak.
Britanska bojna letala bi šla tako lahko v akcijo že v nedeljo. Obrambni minister Michael Fallon je po glasovanju dejal, da je pred njimi dolga operacija. Po njegovih besedah bo prioriteta zaščita življenj civilistov v Iraku. Veliko Britanijo in njene zaveznike pa bodo pri identifikaciji tarč napadov vodili obveščevalni podatki iraških in kurdskih sil.
Britanski premier David Cameron je pred glasovanjem poslance posvaril, da bi lahko vojaška operacija proti Islamski državi trajala leta, a da je skupina grožnja tudi za britanske ulice in Velika Britanija se ji je dolžna vojaško zoperstaviti.
Britanske zračne sile se bodo sedaj pridružile bojnim letalom ZDA, Francije, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Jordanije, ki napadajo Islamsko državo. A sprejeti ukrep izključuje možnost zračnih napadov britanskih letal v Siriji, kjer so ta teden napade začele izvajati ZDA in arabske zaveznice.
Belgijski parlament je včeraj z veliko večino podprl načrt vlade, da v Irak pošlje šest letal tipa F-16, ki bodo napadala položaje skrajnežev Islamske države. Po glasovanju je vlada sporočila, da so letala že odrinila proti Jordaniji, od koder bi lahko vojaške operacije v Iraku začela že v soboto.
Napotitev letal je odgovor na uradno prošnjo ZDA za vojaško pomoč proti džihadistom v Siriji in Iraku. Belgijska letala bodo sicer napadala samo v Iraku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Belgijska letala F-16 bodo nameščena v Jordaniji, spremljala pa jih bo ekipa 120 vojakov, je razkrilo belgijsko obrambno ministrstvo.
Belgija je izrazila zaskrbljenost zaradi ofenzive Islamske države, predvsem zato, ker se je na njeno stran v Irak in Sirijo šlo boriti od 350 do 400 belgijskih državljanov.
Tudi Francija ne bo napadala ciljev v Siriji. Podobno se je odločila Danska, ki bo vojaško sodelovala samo v Iraku. Danska premierka Helle Thorning-Schmidt je namreč razkrila, da bo država ponudila sedem bojnih letal tipa F-16. Poleg tega bi lahko danski vojaki Iračanom in Kurdom v Iraku svetovali ter jih vojaško usposabljali.
Danska vlada sedaj pripravlja ustrezno zakonodajo, ki naj bi jo že naslednji teden sprejel parlament in ki bo odobrila posredovanje. Ukrep naj bi v parlamentu dobil večinsko podporo, Danska pa bi letala lahko poslala že naslednji teden. Posredovanje bo časovno omejeno na leto dni. Poleg Danske sta bojna letala ponudili tudi Belgija in Nizozemska.
Thorning-Schmidtova je še razkrila, da so ZDA prosile Dansko za vojake, ki bi v Iraku urili iraške in kurdske sile. Po besedah premierke te možnosti ne izključujejo, je pa poudarila, da danski vojaki v bojih zagotovo ne bodo sodelovali.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem namignil, da bi lahko Turčija v prihodnje odigrala večjo vlogo v mednarodni koaliciji proti IS. Turčija je do izpustitve več desetih turških državljanov ta konec tedna, ki jih je ugrabila Islamska država v Iraku, trdila, da ima zvezane roke.
Ankara je doslej s svojo načeloma šibko vlogo pri kampanji proti džihadistom povzročala glavobol Zahodu, a je očitno obrnila ploščo. "Zdaj se je situacija spremenila. Kar bo sledilo, bo popolnoma drugače," je dejal Erdogan.
Turški predsednik je zatrdil, da bo potrebne korake naredil parlament na seji 2. oktobra, vendar podrobnosti ni razkril. Takrat naj bi poslanci odločali o razširitvi dveh obstoječih mandatov, ki turški vladi omogočata vojaško posredovanje v Siriji in Iraku.
Turške oblasti lahko računajo na podporo javnosti. Rezultati raziskave inštituta Metropoll so namreč pokazali, da si več kot polovica oziroma 52 odstotkov turških volivcev očitno želi vojaškega posredovanja njihove države v Siriji in Iraku.
Medtem so se nadaljevale aretacije domnevnih evropskih islamistov. V Veliki Britaniji so četrtkovi akciji sledile nove aretacije domnevnih skrajnežev. V nadaljevanju preiskave so aretirali še dva človeka.
Tudi varnostne oblasti Španije in Maroka so aretirale devet domnevnih islamističnih teroristov. Aretacije so se odvile v španski eksklavi Melilla na severu Afrike, osumljenci pa naj bi pripadali z Islamsko državo povezani organizaciji, ki je rekrutirala borce za džihad.
Po najnovejših podatkih se na strani skrajnežev v Iraku in Siriji sicer bori že več kot 3000 evropskih državljanov.
V Siriji pa so se včeraj nadaljevali zračni napadi mednarodne koalicije pod vodstov ZDA. Tarča napadov so bila drugi dan zapored naftna polja v Siriji, ki so pod nadzorom IS.
Med drugim so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice napadli naftno polje Al Tanak v bližini mesta Dair as Saur na vzhodu Sirije, ki velja za enega najpomembnejših v državi, IS pa ga je zavzela v začetku julija.
Z napadi na naftna polja želi koalicija uničiti enega glavnih virov financiranja džihadistov, ki nafto prodajajo na črnem trgu. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva IS z nafto zasluži 1,5 milijona evrov dnevno.
Po navedbah Sirskega observatorija je bilo od torka, ko je koalicija začela napade na položaje IS v Siriji, ubitih najmanj 140 džihadistov in 13 civilistov.