Medtem ko so ZDA in zaveznice izvedle novo serijo zračnih napadov na položaje skrajnežev v sirskih pokrajinah Raka in Alep, so slednji napredovali v prodiranju proti strateško pomembnemu kurdskemu mestu Ain al Arab na sirsko-turški meji. Približali naj bi se že na vsega pet kilometrov.
Turška vojska je že okrepila položaje in na mejo poslala tanke in oklepnike. Za okrepitev položajev so se odločili potem, ko je na območje Turčije priletelo nekaj izstrelkov.
Vlada v Ankari naj bi že kmalu zaprosila tudi parlament za odobritev vojaškega posredovanja proti IS, s čimer bi se Turčija lahko pridružila koaliciji proti IS pod vodstvom ZDA. Premier Ahmet Davutoglu je napovedal, da bo parlament o tem predlogu razpravljal v četrtek. "Zagotovo bomo tam, kjer moramo biti. Ne moremo ostati zunaj tega," pa je že v nedeljo dejal predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Turčija se je posredovanja proti IS dolgo izogibala, predvsem zato, ker so džihadisti ob zavzetju iraškega mesta Mosul zajeli več deset turških državljanov, med njimi tudi diplomate. Zdaj, ko so dosegli njihovo izpustitev, pa v Ankari raste tudi pripravljenost za posredovanje proti džihadistom, ki na predvsem kurdskih območjih v Siriji in Iraku izvajajo poboje in pokole civilnega prebivalstva. Preko meje kurdskim bratrancem v Siriji na pomoč zato hitijo tudi številni turški Kurdi.
Boj proti IS je glede na poročanje britanskega BBC nekoliko bolj uspešen v Iraku, kjer je iraški vojski zahodno od Bagdada uspelo ustaviti napredovanje skrajnežev. Pri tem so jim izdatno pomagali letalski napadi ZDA in zaveznikov.
Ameriški predsednik Barack Obama je sicer v nedeljo v odkritem intervjuju za ameriško televizijo CBS priznal, da so ZDA podcenile grožnjo IS, ki je v Siriji in Iraku zavzela velik del ozemlja in terorizira prebivalstvo s poboji, posilstvi, mučenjem in drugimi zločini.
Podcenili so tudi priložnost, ki jo je tri leta in pol trajajoča državljanska vojna v Siriji prinesla skrajnežem. Ti so se lahko tam na novo združili in uprizorili nenadno vrnitev na vojno prizorišče, je dejal.
Po njegovih besedah so se namreč lahko borci teroristične mreže Al Kaida, ki so jih iz Iraka pregnale ameriške sile pred umikom iz te države leta 2011, s pomočjo sunitskih plemen ponovno povezali v Siriji in ustanovili še nevarnejšo Islamsko državo.
Hkrati pa so po njegovih besedah precenile učinkovitost varnostnih sil v Iraku, ki so jih izurile in oborožile.
Po anketi ameriške televizije CNN sicer kar 73 odstotkov Američanov podpira koalicijske zračne napade na IS. Podpora pa je le 50-odstotna v primeru, da te napade izvajajo ZDA samostojno.
Manj kot 40 odstotkov Američanov podpira napotitev ameriških vojakov na teren, kar 75 odstotkov pa jih meni, da se bo to verjetno zgodilo.
Obama je sicer v nedeljskem pogovoru za CBS vztrajal, da ne bo vojakov, ker ne gre za vojaški, ampak politični problem, ki ga morajo rešiti voditelji v regiji, še posebej pa to velja za Irak. "Ne gre za spopad med ZDA in IS. Gre za to, da ZDA vodijo mednarodno skupnost v pomoč državi, s katero imajo varnostno partnerstvo," je dejal.
Trajna rešitev pa bi po njegovih besedah zahtevala "spremembo v tem, kako si ne le Irak, temveč tudi Sirija in nekatere druge države v regiji, razlagajo pomen politične prilagoditve".
"Iračani morajo biti pripravljeni na boj. In pripravljeni se morajo biti boriti na nesektaški način - šiiti, suniti in Kurdi, drug ob drugem proti raku v svoji sredini," je poudaril Obama.
ZDA sicer že imajo v Iraku več sto vojaških svetovalcev in pripadnikov posebnih enot, ki pomagajo usmerjati zračne napade. Podpora napadom na IS pa v zadnjem času med Američani narašča. Ne le zaradi poročil o nasilju islamskih skrajnežev, ampak zato, ker so ZDA uspele sestaviti mednarodno koalicijo in ne nastopajo same.
Kar 54 odstotkov Američanov meni, da oboroževanje in urjenje sirskih upornikov za boj proti IS ni pametna odločitev, podpira pa jo 42 odstotkov. Američani pa so sedaj prepričani, da je IS grožnja tudi zanje. Da je IS zelo resna grožnja, jih meni 54 odstotkov, 46 odstotkov pa jih meni, da je IS vsaj delna grožnja.
Medtem se je za slovenske medije oglasil tudi Rok Žavbi, domnevni slovenski "džihadist", eden od dveh Slovencev, ki se je lani boril v Siriji. Zanikal je, da bi se boril na strani skrajnežev IS. Tja je šel z namenom pomagati kot bolničar v boju upornikov proti krutemu režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, je povedal za TV Slovenija in POP TV. Zanikal je tudi, da ga je rekrutiral imam Bilal Bosnić, ki so ga v začetku meseca aretirali v BiH v protiteroristični operaciji.