Michel je dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna," je poudaril.
"Prvič v evropski zgodovini bo naš proračun jasno povezan s podnebnimi cilji. Prvič bo spoštovanje vladavine prava odločilni kriterij za porabo sredstev. Poleg tega prvič v zgodovini skupaj ponovno krepimo naša gospodarstva proti krizi," je še poudaril.
"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel se je zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila.
"Podana je bila jasna zaveza za zaščito finančnih interesov EU in najstrožji nadzor nad evropskimi sredstvi," je še izpostavila.
Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.
Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši, je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pozdravila dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. EU je pokazala odločnost, je dejala Merklova po maratonskih pogajanjih in priznala: "Ni bilo lahko". Po Macronovih besedah pa je bil dosežen "zgodovinski dogovor".
Merklova je na skupni novinarski konferenci z Macronom po vrhu v Bruslju, ki se je začel v petek zjutraj, izrazila olajšanje. EU je pokazala odločnost, to je dober signal, je dejala nemška kanclerka po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Ni bilo lahko, a kar na koncu šteje, je, da smo dosegli dogovor, je dejala Merklova.
Proračun je usmerjen v prihodnost Evrope, je poudarila nemška kanclerka. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko notranji trg še naprej deluje v eni najresnejših kriz v EU. V nadaljevanju pa pričakuje "zelo težka pogajanja" z Evropskim parlamentom.
"Sklepi so resnično zgodovinski," pa je dejal Macron, ki je dogovor prav tako označil za velik dosežek. Že pred tem je dogovor na Twitterju pospremil s zapisom: "Zgodovinski dan za Evropo".
Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju davi dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.
