Tusk bo konec novembra sklenil svoj mandat na čelu Evropskega sveta. Na čelu EPP bo nasledil Francoza Josepha Daula, ki je stranko vodil od leta 2013.
V svojem nagovoru pred približno 2000 udeleženci 26. kongresa EPP iz 40 držav izpostavil, da se je v petih letih naveličal biti vodilni evropski birokrat ter da se bo na čelu EPP začel bojevati proti neodgovornim populistom. Izrazil je upanje, da so tudi ostali člani EPP pripravljeni na takšno ravnanje.
"Na eni strani so stranke neodgovornega populizma, na drugi naša stranka odgovorne popularnosti", je izpostavil Tusk v svojem nagovoru pred današnjimi strankarskimi volitvami. Ocenil je, da ima strah osrednjo vlogo v politiki ter da so državljani v zadnjem času iskali občutek varnosti zaradi migrantske krize in terorističnih napadov.
Novi šef EPP je poudaril, da v nobenem primeru ni treba prepustiti območja svobode in reda populistom, manipulatorjem in avtokratom. Meni, da tovrstni politiki zavajajo ljudi z navedbami, da se svoboda in varnost medsebojno izključujeta ter da nadzora meje in državnega ozemlja ni mogoče uskladiti z liberalno demokracijo in učinkovitim vodenjem pravne države.
Tusk je zatrdil, da vrednote, kot so državljanske svoboščine, vladavina prava in dostojno javno obnašanje ne bo podredil varnosti in redu, ker za to "ni potrebe". "Tisti, ki tega ne morejo sprejeti, se de facto izključujejo iz družine," je dejal Tusk. Ob tem naj bi imel v mislih madžarsko članico EPP, stranko Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki so jo v EPP suspendirali marca letos zaradi kršitve evropskih standardov.
Tusk bo vodil največjo politično stranko v Evropskem parlamentu. Skupaj s socialisti, liberalci in zeleni, predstavljajo blok proti populističnim, evroskeptičnim in evrofobnim strankam.
Včeraj so izvolili tudi več podpredsednikov in tudi generalnega sekretarja stranke. Med kandidati ni bilo slovenskih članov EPP. Kongres bodo sklenili v četrtek, ko je napovedan tudi nagovor predsednika SDS Janeza Janše.
EPP je bila ustanovljena leta 1976. Združuje evropske desnosredinske politične stranke, večinoma demokrščanske in konservativne usmeritve. Združuje 84 strank iz 42 držav. Iz Slovenije so del te evropske družine stranke SDS, NSi in SLS.