Slavnostno odprtje so zasnovali pod geslom Razsvetlitev; tudi ob sodelovanju slavnega znanstvenika Stephena Hawkinga, ki je vse opozoril, da je treba gledati v nebo in vesolje in ne v tla, so režiserji prireditve pokazali na znanstveni napredek, simbolično predstavili nekaj največjih dosežkov na tem področju, obenem pa poudarili moč volje. Že na začetku so sredi stadiona med točko, poimenovano Veliki pok, spustili polkroglo v obliki našega planeta kot simbolično središče dogajanja na prireditvi.
Sledil je mimohod športnikov iz 160 držav udeleženk. Na igrah sodeluje 4200 športnikov, slovensko ekipo pa je na stadion popeljala namiznoteniška igralka Mateja Pintar; čeprav jo že danes čaka prva tekma na igrah, je vseeno sprejela čast nosilke zastave, a se je takoj po slavnostnem mimohodu vrnila v olimpijsko vas. Drugi športniki so ostali ter tako kot njihovi sotekmovalci in gledalci na povsem polnem olimpijskem stadionu uživali v programu.
Ta je bil barvit in raznolik, poln svetlobnih učinkov, vratolomnih točk z akrobati in z glasbenimi vložki. V formalnem delu pa je bilo vse tako, kot mora biti in kot je tudi na olimpijskih igrah: protokol seveda zahteva prihod paraolimpijske zastave, paraolimpijskega ognja ter govor gostitelja. Tudi te igre je odprla kraljica Elizabeta II., navzoče pa sta pozdravila še predsednik Mednarodnega paraolimpijskega komiteja Phillip Craven in vodja londonskega organizacijskega odbora olimpijskih in paraolimpijskih iger Sebastian Coe.
"Paraolimpijske igre v Londonu 2012 so uradno odprte," je nekaj čez polnoč po slovenskem času dejala kraljica in si prislužila gromek aplavz ob znaku za začetek desetdnevnega festivala športa invalidov.
Sodelovalo je tudi muhasto britansko vreme, še nekaj ur pred prireditvijo je kazalo, da bodo športniki in gledalci premočeni do kože, saj je London zajela nevihta. A do večera je dež ponehal in slavnostno odprtje je potekalo ob dokaj lepem, le nekoliko hladnem vremenu.
Prireditelji so posebno pozornost namenili tudi zgodovinski simboliki: bakla, ki je zvečer pripotovala na stadion in s katero so zanetili ogenj, ki bo na stadionu gorel do 9. septembra, je obiskala tudi Stoke Mandeville. Tam se je začela zgodovina športa invalidov v letih po drugi svetovni vojni, paraolimpijske plamenice pa so po državi in Londonu nosili številni športniki, navadni Britanci in tudi invalidi, ki so s tem po svojih močeh pomagali k večji prepoznavnosti športa invalidov.
Slovenija ima na londonskih igrah 22 aktivnih udeležencev. Merili se bodo v šestih panogah, slovenske barve pa bodo branili atleti Tanja Cerkvenik, Jože Flere, Tatjana Majcen Ljubič in Henrik Plank, kolesar Roman Pongrac, namiznoteniški igralki Andreja Dolinar in Mateja Pintar, plavalec Darko Đurić, strelci Damjan Pavlin, Franc Pinter in Franček Gorazd Tiršek ter odbojkarice Alenka Iršič, Anita Goltnik Urnaut, Bogomira Jakin, Danica Gošnak, Jasmina Zbil, Lena Gabršček, Marinka Cencelj, Regina Roudi Terbuc, Saša Kotnik, Štefka Tomič in Suzana Ocepek.
Športniki iz Slovenije imajo bogato zgodovino nastopov in uspehov na igrah. Še v časih nekdanje skupne države so se Slovenci teh tekmovanj udeleževali od leta 1972 in na njih tudi takrat že osvajali medalje. Odkar je Slovenija samostojna, pa je sodelovala prav na vseh igrah od leta 1992, v Barceloni, Atlanti, Sydneyju, Atenah in Pekingu.
Športnikom v Londonu je čim boljše nastope na igrah zaželel tudi predsednik vlade Janez Janša. V poslanici paraolimpijcem je med drugim zapisal, da bomo v Sloveniji s ponosom pozdravili vse športnike, ki bodo v Londonu zastopali slovenske barve. Poudaril je, da je to zanje velik dan in zapisal, da so prav vsi, ki se bodo v teh dneh borili v Londonu, dokaz, da zmaga le tisti, ki upa in ki se bori ter da so takšna prepričanja ista, kot jih v teh negotovih časih potrebujemo vsi skupaj, tudi kot narod.