Članice so v sredo na videokonferenci prvič izmenjale mnenja glede ukrepov na meji, pri čemer nobena ni nakazala namere uvedbe nadzora na notranjih mejah v schengnu. Sklenile so, da se bodo organi, pristojni za meje in zdravje, še naprej tesno usklajevali, je danes poudarila govornica komisije Dana Spinant.
Članica lahko nadzor na notranjih mejah v schengnu uvede iz razlogov v povezavi z javnim redom in notranjo varnostjo, pri čemer javno zdravje kot razlog ni izrecno navedeno, kar pa ne pomeni, da to ne more biti razlog za takšen ukrep. Doslej sicer javno zdravje še nikoli ni bilo razlog za uvedbo tega ukrepa.
V skladu s pravili mora članica komisijo o ukrepu obvestiti štiri tedne vnaprej in ukrep mora biti sorazmeren. Komisija ga ne more preprečiti, lahko pa poda odklonilno mnenje oziroma priporočilo. Ker štiritedenski rok v danih razmerah ni smiseln, se članice glede tega redno usklajujejo, pojasnjujejo viri.
V primeru ukrepanja na zunanji meji v Bruslju izpostavljajo, da ni pravne podlage za prepoved vstopa na ravni EU, lahko pa posamezna članica prepove vstop v primeru grožnje javnemu zdravju, pri čemer mejni policisti te odločitve ne smejo sprejeti sami, temveč se morajo usklajevati s pristojnimi nacionalnimi oblastmi ter Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Zavrnitev vstopa na meji sicer ni primeren ukrep ne kot preventiva ne kot takojšen odziv, saj to ne prepreči širjenja virusa, ki se ne ustavi na meji. Veliko koristnejša ukrepa sta izolacija in karantena, izpostavljajo viri v Bruslju.
Zmerna do velika tveganja pojava žarišč, kot so v Italiji, po celotni EU
ECDC redno osvežuje oceno tveganj. Trenutno ocenjuje, da je tveganje pojava žarišč, kakršna so v Italiji, zmerno do veliko. Ta ocena sicer po navedbah bruseljskih virov velja za celotno EU, saj da virusi ne spoštujejo mej.
Center sicer splošno tveganje za EU ocenjuje kot majhno do zmerno, pri čemer strokovnjaki pojasnjujejo, da je razlog za to dejstvo, da so članice unije na podlagi dobrih izkušenj s širjenjem gripe dobro pripravljene na širjenje virusa.
Kdaj bo virus na vrhuncu, je po navedbah virov nemogoče napovedati, saj da je glede novega koronavirusa, ki se je doslej pojavil v okoli petnajstih članicah, še ogromno neznank.
Vprašanje odpovedi velikih javnih dogodkov
Brez jasnega odgovora je tudi vprašanje, ali je treba odpovedati velike javne dogodke, kot so nogometne tekme, festivali, koncerti in podobno. V komisiji so na to vprašanje danes odgovorili, da enotnega nasveta ne morejo podati in da morajo odločitev sprejeti pristojni organi, saj da je vsak primer drugačen.
Pri tem v Bruslju pozivajo k usklajevanju in vnaprejšnjem obveščanju o ukrepih, ki morajo biti koherentni, dopolnilni in sorazmerni ter temeljiti na znanstvenih dokazih.
Skupno naročanje medicinske opreme
Članice unije načrtujejo tudi skupno naročilo medicinske opreme, na primer zaščitnih mask oziroma rokavic. V preteklosti so na primer že skupaj naročile cepivo. Za zdaj ni znano, koliko članic naj bi pri tem skupnem projektu sodelovalo, niti ni znano, kaj točno naj bi naročile.
Možnost pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada
Italija je nakazala možnost, da v pomoč pri soočanju z novim virusom zaprosi za sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada. V komisiji so v povezavi s tem izpostavili, da se ta sklad sicer uporablja v primeru velikih naravnih nesreč, kot so poplave, potresi in požari, a da bodo v primeru italijanske prošnje, ki je za zdaj še ni, preučili možnost uporabe sklada tudi v tem primeru.