Von der Leynova je v ponedeljek voditeljem članic unije predlagala začasno omejitev nebistvenih potovanj v EU, pri čemer bodo izjema državljani EU, ki se bodo vračali domov, zdravniki, znanstveniki in čezmejni delavci.
Danes je izpostavila, da je izvajanje ukrepa v rokah članic, ki pravijo, da ga bodo izvršile takoj. Ukrep je požel "veliko odobravanja", nobena članica se ni odzvala negativno, je dejala.
Kaže, da ukrepa ne bosta izvajala Združeno kraljestvo in Irska, so pa Britanci kljub brexitu v prehodnem obdobju še vedno obravnavani kot državljani EU, zato omejitev vstopa v unijo zanje ne bo veljala.
Sicer naj bi ga uvedla celotna EU, torej tudi neschengenske članice Bolgarija, Romunija, Hrvaška in Ciper, ter schengenske države, ki niso članice EU, torej Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
Gre sicer za usklajeno ukrepanje članic unije, na za ukrep na ravni EU. Ko gre za vstop državljanov tretjih držav v schengensko območje, na ravni EU ni mogoče uvesti prepovedi, lahko pa se članice uskladijo in sprejmejo takšno odločitev, je v petek pojasnila komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Ukrep naj bi po navedbah komisije omogočil odpravo nadzora na notranjih mejah EU, ki so ga za zajezitev virusa uvedle številne članice in ki povzroča tveganje resnih posledic za delovanje notranjega trga.
Von der Leynova je danes znova izrecno izpostavila, da je treba odpraviti blokade na notranjih mejah, na katerih je obtičalo preveč ljudi. Preveč je zastojev, treba je zagotoviti prosti pretok blaga, je opozorila.
Ob tem je spomnila na usmeritve komisije, naj članice zagotovijo prednostne ali "zelene" pasove za prevoz blaga.
Izpostavila je tudi pomen neoviranega gibanja čezmejnih delavcev, kar je na primer pomembno za Luksemburg, kjer veliko zaposlenih v zdravstvenem sektorju prihaja iz sosednjih držav.
Voditelji so sicer v celoti podprli sveženj ukrepov za boj proti virusu, ki ga je pripravila Evropska komisija. Ta vključuje smernice za ukrepe na mejah, ukrepe v pomoč gospodarstvu, skupna javna naročila zaščitne in druge zdravstvene opreme ter prožnost pri državnih pomočeh in fiskalnih pravilih.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je znova opozoril, da je to resna in izjemna kriza, tako po svoji naravi kot po razsežnosti, ter zatrdil, da bodo storili vse, da jo premagajo.
Poleg znanih štirih prioritet - pomoč gospodarstvu, preprečevanje širjenja virusa, zagotavljanje zadostnih količin zdravstvene opreme in spodbujanje raziskav - je Michel danes izpostavil tudi zavezanost članic pri usklajevanju med veleposlaništvi v pomoč državljanom unije, tudi v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito.
Von der Leynova je izpostavila tudi vzpostavitev posebne skupine strokovnjakov, zlasti virologov in epidemiologov, ki povsem odobravajo ukrepe za ohranjanje družbene razdalje, saj da so nujni za zajezitev širjenja virusa in zagotovitev zadostnih zmogljivosti v zdravstvenem sektorju.
Poleg tega je potrdila ocene, da bi lahko bilo cepivo proti koronavirusu na voljo do jeseni, češ da tako ocenjuje nemško podjetje CureVac. "Dejstvo, da so druge države poskušale kupiti to podjetje, kaže, da so med najboljšimi," je poudarila. Pomisleke, da je proces odobritve novega cepiva praviloma daljši, je zavrnila z besedami, da je treba v resni krizi pospešiti postopke.
Predsednik Evropskega sveta je sicer sporočil, da se voditelji članic unije prihodnji teden ne bodo sestali v Bruslju na dvodnevnem zasedanju, kot je bilo predvideno, temveč se bodo pogovorili po videokonferenci.
