Hojs podprl pismo 12 članic EU, ki bi ograje na meji postavljale z evropskim denarjem

Dvanajst članic - Litva, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Poljska in Slovaška - so v skupnem pismu pozvale, naj bo z evropskimi sredstvi mogoče prednostno financirati tudi postavljanje ograj ali drugih ovir na mejah.

"Zdi se, da so fizične ovire učinkovit ukrep za zaščito meje, ki služi interesu celotne EU, ne samo članicam prvega vstopa," piše v pismu, ki so ga poslale Evropski komisiji. Ta je doslej vztrajala, da pregrad na mejah z evropskim denarjem ni mogoče graditi.

Komisarka Johanssonova je tudi danes dejala, da sicer razume razloge članic za postavljanje ograj na mejah in da nima ničesar proti, a da po njenem mnenju ni dobra zamisel, da se za gradnjo ograj uporablja evropski denar.

Ob tem je opozorila, da so evropska sredstva za spoprijemanje z migracijskimi izzivi omejena, da ne morejo porabiti več, kot je na voljo, in da so dejansko članice v pogajanjih o evropskem proračunu oklestile ta sredstva.

Slovenije ni med podpisnicami pisma dvanajsterice. Država, ki predseduje Svetu EU, se takšnim pobudam načeloma ne pridružuje, saj nastopa v vlogi nevtralne članice, ki si prizadeva za iskanje kompromisov.

Vendar pa je slovenski minister Hojs pismo danes podprl. "S spoštovano komisarko se v mnenjih razlikujeva. (...) Predlog podpisanih članic podpiramo," je dejal na novinarski konferenci po zasedanju notranjih ministrov unije. Spomnil je, da je tudi Slovenija del svoje meje s Hrvaško zaprla z ograjo, in napovedal, da bo s tem nadaljevala.

Notranji ministri so sicer o migracijskih izzivih danes razpravljali v senci novih posnetkov o nasilju nad migranti na zunanjih mejah na Hrvaškem in v Grčiji. Ob tem se je znova razplamtela ostra razprava o pravem ravnotežju med obrambo vrednot in zaščito meje.

V Evropski komisiji so posnetke označili za "šokantne" ter pozvali k temeljiti preiskavi, saj da kaže na orkestrirano nasilje na zunanjih mejah EU in tudi zlorabe evropskih sredstev.

Medtem ko je Johanssonova izpostavila, da je treba zavarovati tako zunanjo mejo kot evropske vrednote, je grški notranji minister Notis Mitarakis poudaril, da je treba poskrbeti za to, da "tihotapci nimajo koristi od vrednot EU".

Komisarka je ob prihodu na zasedanje izrazila zadovoljstvo z ukrepanjem Hrvaške, ni pa bila zadovoljna z odzivom Grčije. Po zasedanju pa je dejala, da sta obe državi obljubili preiskavo poročil o nasilju.

Nove posnetke o nasilju nad migranti je komentiral tudi slovenski minister, ki je izpostavil, da notranji ministri morajo varovati meje. V primeru dileme nasilno vračanje ali postavitev ograje bi vsekakor izbral postavitev ograje, je poudaril Hojs ter dodal, da sta ministra Hrvaške in Grčije obvestila, da bodo preiskali incidente.

Ministri so pod vodstvom Hojsa kot predsedujočega tej sestavi Sveta EU sicer danes razpravljali tudi o izzivih obravnave migrantov na mejah v luči predlagane uredbe za pregled prebežnikov z neurejenim statusom v okviru novega migracijskega pakta, ki je v slepi ulici.

Vprašanje je, ali bi lahko unija to uredbo sprejela ločeno od preostalih, bolj spornih delov zajetnega migracijskega svežnja. Johanssonova je o tem danes dejala, da se članice sicer strinjajo o vsebini uredbe, ne pa o tem, kako naj se sprejme, saj da nekatere vztrajajo pri paketni obravnavi.

Jedro spora v razpravi o prenovi evropskih migracijskih pravil je še vedno vprašanje obveznega premeščanja migrantov med članicami. Nekatere države, med njimi višegrajska četverica in Slovenija, temu nasprotujejo, sredozemske članice, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, pa vztrajajo pri tem.