Trump je v zadnjem trenutku zadržal objavo dela tajnih dokumentov o atentatu na Kennedyja

Atentat na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov 22. novembra 1963 v Dallasu je sprožil številne teorije zarot in mnogi upajo, da bo zdaj kaj bolje.

Večino dokumentov, povezanih z atentatom, so že objavili, a jih je bilo še vedno nekaj tisoč zaprtih za javnost. Trump je nato minulo soboto nedavno napovedal, da bo dovolil objavo še zadnjih dokumentov, predvsem ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki pa veljajo za ključne.

Ameriški nacionalni arhiv je v četrtek sporočil, da je na ukaz predsednika Donalda Trumpa objavil 2891 dokumentov, povezanih z atentatom na Kennedyja, ki ga je po uradni različici ustrelil Lee Harvey Oswald. Trump je ob tem sporočil, da se je strinjal, da objavo nekaterih dokumentov zaradi dodatnega pregleda zadržijo.

Od skupno okoli pet milijonov strani zapisov o atentatu, kolikor jih ima ameriški nacionalni arhiv, jih je bilo 88 odstotkov od konca 90. let že dostopnih javnosti brez omejitev, še 11 pa z redakcijskim zakritjem občutljive vsebine. Le odstotek teh zapisov je bil še popolnoma tajen.

Arhiv bi moral te še zadnje dokumente razkriti do 26. oktobra v skladu z zakonom iz leta 1992, ki je bil sprejet po velikem pritisku javnosti. Predvideval je objavo vseh dokumentov čez 25 let, razen če takratni predsednik ne bi presodil, da bi to lahko škodovalo obrambi, obveščevalni službi ali mednarodnim odnosom in da bi bila ta škoda tako velika, da je pomembnejša od interesa javnosti.

Trump se je potem dobesedno v zadnjih minutah odločil, da nekaj zadnjih dokumentov ostane tajnih. Vendar je pri tem od vladnih agencij zahteval, da jih v naslednjih 180 dneh preučijo in se odločijo, ali morajo ostati tajni ali bi jih lahko "redakcijsko urejene" vendarle objavili.

Ta pregled naj bi se torej končal 26. aprila prihodnje leto, po pričakovanjih Bele hiše pa naj bi ti preostali dokumenti prihajali v javnost tudi že vmes med tem rokom, z "redakcijskimi popravki v zgolj najredkejših primerih". Trump je v navodilu vodjem agencij dejal, da si Američani zaslužijo kar največji dostop do arhivov, navaja New York Times.

Tiskovni predstavnik ameriške obveščevalne agencije Cia je za tiskovno agencijo Reuters povedal, da bo Cia na koncu zagotovo objavila vseh 18.000 dokumentov o primeru. "Le odstotek" teh zapisov še morajo redakcijsko pregledati. Da mora del zapisov še ostati tajen, naj bi se osebno zavzemal celo direktor Cie Mike Pompeo, še navaja New York Times.

Čeprav je bil Kennedy ubit že pred več kot pol stoletja, pa so med dokumenti tudi zapisi iz preiskav, ki so potekale od 70. do 90. let prejšnjega stoletja. In objava teh dokumentov bi lahko ogrozila nekatere zadeve, ki bi lahko bile pomembne še danes, so utemeljevali zagovorniki tega, da se določeni dokumenti še ne razkrijejo.

Trump se je tovrstnim razlagam sicer upiral, "vendar na koncu pristal na to, pri tem pa trdno vztrajal, da se dokumente pregleda in objavi v naslednjih šestih mesecih", je za New York Times pojasnil neimenovani predstavnik Bele hiše.

Johna F. Kennedyja, najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA, je po uradnih navedbah 22. novembra 1963 v teksaškem Dallasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald - s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta. To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena.

Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in njegova soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.

Kennedyja in guvernerja Connallyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.

V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA številni sumili, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, v 70. letih je dežurni krivec teorij zarote postala obveščevalna agencija Cia, v 80. letih je to postala mafija, vmes se je vrinil še nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro in celo domača ameriška vlada. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warrenova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov.

Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen.

Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija.

Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote.