Kroesova, ki je bila evropska komisarka za konkurenco v letih od 2004 do 2010 in tako tudi ena glavnih bork proti nezakonitim poslovnim praksam, je bila od leta 2000 do 2009 tudi direktorica podjetja Mint s sedežem na Bahamih, tega pa ni razkrila in prijavila ne Evropski komisiji ne javnosti, je na svoji spletni strani objavil ICIJ.
Kroesova je potrdila, da svoje povezave s tem podjetjem ni nikoli razkrila javnosti. Preko odvetnika pa je ICIJ zatrdila, da to podjetje ni bilo nikoli operativno, da pa ga zaradi upravne napake ni izbrisala iz registra.
Podjetje je sicer ustanovil njen jordanski poslovni prijatelj, da bi preveril, ali bi lahko prevzel delež zdaj že propadlega ameriškega energetskega velikana Enron. Ker do posla ni prišlo, tudi njeno sodelovanje ni bilo potrebno. Ko je leta 2009 ugotovila, da je njeno ime še vedno v registru, je "to napako popravila".
Konzorcij ICIJ je z objavo dosjeju o imetnikih tajnih računov v davčnih oazah dodal dokumente o več kot 175.000 podjetjih, registriranih na Bahamih od leta 2009 pa do letos. Podatki izvirajo od dveh ponudnikov finančnih storitev, zasebne banke v Jerseyu in registra podjetij na Bahamih. Razkrivajo načine, kako davčne oaze pomagajo pri izogibanju davkom in skrivanju bogastva, te prakse pa so z veseljem izkoriščali vladni predstavniki in njihovi družinski člani ali prijatelji iz Kitajske, Azerbajdžana, Rusije, Kanade, Pakistana, Filipinov, Tajske, Mongolije in drugih držav.
ICIJ je dokumente tudi objavil in predstavil na https://offshoreleaks.icij.org/