Švicarji podprli strožji nadzor nad izplačili vodstvom podjetij

Že prve projekcije, ki jih je objavil javnomnenjski inštitut gfs.bern, so napovedovale med 60 in 70-odstotno podporo.

Pobudo za spremembe na področju plačil vodstvenim delavcem podjetij je že pred petimi leti sprožil neodvisni poslanec in podjetnik Thomas Minder. Njegova prizadevanja je spodbudilo splošno zgražanje zaradi visokih izplačil bankirjem, ki so jih mnogi videli kot glavne krivce za globalno finančno krizo.

Pobuda je dobila dodaten veter v krila sredi februarja, ko je prišlo v javnost, da naj bi prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella prejel 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) odpravnine. Čeprav se je Vasella denarju kmalu odpovedal, ogorčenja v javnosti ni pomiril.

Pobudo za referendum je podpisalo 100.000 Švicarjev. Thomas Minder je danes v odzivu dejal, da ga rezultat ne preseneča. "Ljudje so se odločili, da bodo dali močan signal vladi in parlamentu," je dejal. Po objavi izidov pa je izpostavil veselje, da je "boj končan". Zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki delničarjev. Pravosodna ministrica Simonetta Sommaruga pa je ocenila, da je to zelo močan signal politiki in ekonomiji.

Pobuda predvideva občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v višini do šestih plač.

Predvideva tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na leto dni, prepoveduje določene nagrade in odpravnine, izplačilo bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bi sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah.

S podporo pobude se bo Švica znašla na seznamu držav z najostrejšo ureditvijo na tem področju na svetu. Švicarska podjetja trdijo, da bodo pravila ovirala globalna podjetja s sedežem v Švici, poleg tega pa škodovala tudi konkurenčnosti švicarskih podjetij.

Besedilu pobude so nasprotovale tudi švicarske oblasti, tako vlada kot parlament, ki sta v luči tega izdelala t.i. proti-projekt, ki prinaša manj sprememb, a "ne ogroža gospodarskega uspeha Švice". Projekt, ki za razliko ob Minderjevega zadeva tudi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, bi delničarjem dal večjo posvetovalno vlogo. Avtomatsko bi začel veljati, če volivci Minderjeve pobude ne bi podprli.

V kantonu Jura pa so danes s 54,25 odstotka glasov na referendumu izglasovali določitev minimalne plače v vseh sektorjih in vseh tovarnah v kantonu. Določiti jih mora parlament na podlagi odstotka povprečne plače na nacionalni ravni v sektorjih. Predvideva tudi dveletno prehodno obdobje.

To je drugi švicarski kanton, ki je podprl določitev minimalne plače. Enako so že odločili leta 2011 v kantonu Neuchatel, podobne pobude pa so že sprožili še v dveh kantonih.