Kot je povzela državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andreja Kert, se s predlogom novele o pomoči podjetjem odpravlja omejitve, da morajo biti poroštva in krediti kot oblike državne pomoči ustrezno zavarovani. Če bi bil nad prejemnikom pomoči začet postopek zaradi insolventnosti, se bo terjatvam z naslova državne pomoči zagotovila prednost pri poplačilu.
Zakonodajnopravna služba DZ je opozorila, da je takšna ureditev s pravno-sistemskega vidika sporna, ne samo zaradi nezavarovanih pomoči, tudi zaradi neenakopravne obravnave upnikov. Vprašanje je še, kako bi vplivala na sedaj trajajoče relevantne postopke.
Tudi v GZS so za tehten premislek pred sprejetjem morda preveč nedorečenih novosti. "Da ne bomo naredili več škode kot koristi," je dejala izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek.
Predlogu novele so nasprotovali opozicijski poslanci, ki so za pomoč podjetjem, a ne na tak način. "To bo podeljevanje državne pomoči na lepe oči," je povzela Romana Tomc (SDS). Ljudmila Novak (NSi) je izpostavila primer NLB, ki ima največje težave z nezavarovanimi terjatvami. "Tega, da bomo sedaj dajali pomoč podjetjem brez zavarovanja, ne bom podprl," je dejal Marko Pogačnik (SDS) in ugotavljal, da je zakon pisan za reševanje s strani vlade izbranih podjetij.
Renata Brunskole (PS) je poudarila, da "ta vlada skuša rešiti, kar se rešiti da" in kljub tveganju nevrnitve državne pomoči spomnila na poglavitne cilje zakona, ki so ohraniti zdrava jedra podjetij s perspektivo in delovnih mest. Napovedala je, da bodo budno spremljali, na kakšen način bo država te pomoči dajala.
Državna sekretarka je povzela, da zakon omogoča drugačno obravnavo gospodarskih subjektov, a pod strogo določenimi pogoji, kar dopušča EU. Sedaj se je v praksi pokazalo, da perspektivna podjetja niso mogla dobiti pomoči, ker zavarovanja niso zadostovala zakonsko opredeljenim. "Prepričana sem, da bo obremenitev za državo ostala enaka in da s tem ne bomo oškodovali drugih," je dejala.
Razprava v primeru predloga dopolnitve zakona o prevzemih je bila podobna. Medtem ko je koalicija zagovarjala, da bodo osebe, ki delujejo usklajeno in jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prepovedala izvrševati glasovalne pravice na skupščine, te lahko ob predhodnem soglasju ATVP uveljavljala pri sklepih, ki so nujni za zaščito javnega interesa, je opozicija sledila ugotovitvam zakonodajnopravne službe DZ. Ta je opozarjala na pomanjkljivosti in je imela zadržek do takšne ureditve.
Takšne ureditve nima nobena država, zakon bi moral ščititi manjšinske delničarje, ATVP dobiva precej bolj pomembno vlogo, pri čemer so kriteriji za njegovo odločanje precej ohlapni, so bili glavni očitki. Ministrstvo jih je zavrnilo, saj vrnitev glasovalnih pravic ne bo veljala za vse skupščinske sklepe, temveč za tiste, ki so nujni za izvajanje funkcij javnega interesa, kot je denimo dokapitalizacija.
Pogačnik je ocenil, da podjetje, če se mu bo vrnilo glasovalne pravice, ne bo nikoli objavilo prevzema. Kot so mu zagotovili, predlog sicer omogoča začasno oprostitev obveznosti podati prevzemno ponudbo in začasno izvrševanje glasovalnih pravic kršitelju v primeru zagotavljanja kapitalske ustreznosti podjetja, a jo bo moral v skladu z danes sprejetim dopolnilom koalicijskih strank objaviti v petih letih od pridobitve teh vrednostnih papirjev, in ne dveh letih, kot je bilo sicer sprva predvideno.