Gre za pobudo konservativne ljudske stranke, sicer največje stranke v parlamentu, v kateri menijo, da je Švica z izgubo nadzora nad pravili priseljevanja utrpela negativne posledice za nacionalno gospodarstvo in družbo. Lokalni delavci naj bi na račun priseljencev izgubljali službe, višajo se cene nepremičnin in najemnine, priseljevanje naj bi tudi preobremenjevalo zdravstveni in izobraževalni sistem.

V osemmilijonski Švici živita približno dva milijona priseljencev iz EU, okoli 400.000 Švicarjev pa v državah EU. Največ priseljencev prihaja iz Portugalske, Nemčije in Italije.

Švica je imigracijske kvote za državljane EU odpravila že leta 2007 in jim dala enake pravice na trgu dela v okviru prostotrgovinskih dogovorov z Brusljem. Če bo pobuda zdaj uspela, bi morala vlada ta sporazum ponovno odpreti, s tem pa bi se lahko odprla tudi številna druga vprašanja ugodnejšega sodelovanja med EU in Švico.

Tudi zaradi tega razloga sta švicarska vladna koalicija in parlament predlog že zavrnila, saj da so tuji delavci že dolgo ključni za gospodarstvo ene najbogatejših držav na svetu.

Švicarji bodo danes na referendumu odločali tudi o pravici do splava, in sicer, ali naj bo splav do 12. tedna starosti zarodka še plačljiv iz košarice storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi ta pobuda naj bi propadla. Glede na januarske javnomnenjske raziskave bi splav iz obveznega zdravstvenega zavarovanja izključilo le 36 odstotkov vprašanih.