Švedska tako ne izvaja karanten in omejevanja javnega in poslovnega življenja. In kakšni so za zdaj izidi različnih politik? Po podatkih worldometers.info ima Norveška 876 okužb na milijon prebivalcev, Danska 494 okužb na milijon prebivalca in Švedska 439 okužb na milijon prebivalcev. Po podatkih (1. april letos) je na Danskem in Švedskem zaradi koronavirusne bolezne umrlo 18 ljudi, na Norveškem osem.
Norveška med vsemi tremi državami največ testira. Tako je testirala 87.191 ljudi, Danska 21.378, Švedska (ki ima skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot Danska ali Norveška) pa je po podatkih iz 25. marca testirala 24.500 oseb.
Allan Randrup Thomsen, profesor virologije na Univerzi v Köbenhavnu, je kritičen do švedske politike glede koronavirusa. »Švedska strategija temelji na prepričanju, da bodo jezdili skozi epidemijo. (…) Na Švedskem se bo virus bolj razširil. (…) Zato se bojim, da ne bodo mogli nadzorovati vrha epidemije, kar nam (Danski, op. p.), kot se zdi, uspeva. (…) Bojim se, da bodo doživeli veliko število prihodov bolnikov v bolnišnice in veliko število smrti,« je dejal Thomsen za dansko spletno stran thelocal.dk.
Švedski državni epidemiolog Anders Tegnell: To ni bolezen, ki se je lahko znebiš. In če se je ne moreš znebiti, zakaj bi čakal. Lahko samo čakaš na to, da se med prebivalstvo razvije neke vrste imunost ali pa čakaš na cepivo.
Na drugi strani švedski državni epidemiolog Anders Tegnell pravi, da ukrepi, ki jih izvajata danska in norveška oblast, ne temeljijo na znanstvenih podatkih: »Zdi se mi, da je to politična odločitev. Videli ste, da je danski državni institut za zdravje glede ukrepov dejal, da tega niso priporočali.(…) Če je to pretiran odziv ali ustrezen odziv, bomo vedeli šele na koncu.«
Tegnell pravi, da ga njegovi kolegi epidemiologi na Danskem in Norveškem podpirajo. »Nihče ne ve točno, kdo ima prav. Toda zdi se mi, da je številnim mojim kolegom všeč to, da imamo odprto razpravo o tem, ker se zdi, da je to bolj težje v drugih državah, kjer je politika že sprejela odločitve, in to zelo hitro.«
Glede karanten in omejevalnih ukrepov na področju javnega in gospodarskega življenja Tegnell pravi: »To so ukrepi, ki jih lahko imaš samo omejeno časa, zato je boljše, da jih prihraniš, ko jih res rabiš. Če jih uporabiš prezgodaj, se jih bodo ljudje naveličali.«
Glede karanten in omejevalnih ukrepov na področju javnega in gospodarskega življenja Tegnell pravi: »To so ukrepi, ki jih lahko imaš samo omejeno časa, zato je boljše, da jih prihraniš, ko jih res rabiš. Če jih uporabiš prezgodaj, se jih bodo ljudje naveličali.« Tegnell pričakuje, da se bo povečal pritisk bolnikov na bolnišnice in da bodo potrebovali terenske bolnišnice, ki so jih postavili v konferenčnih dvoranah v bližini večine švedskih mest.
»Nihče ne ve, vsi samo ugibamo. Upam, da bo tako, kot je zdaj, ko imamo kakšnih 200 primerov na dan. Verjetno bomo imeli več bolezni v različnih delih države, toda vse bo na ravni, ki ga zdravstvo lahko obvladuje. In to bomo počeli še tedne.«
Kot pravi Tegnell, bo najhujši scenarij, če se bo povečalo število okužb med starejšimi. »Če se bo bolezen zelo razširila v domove za starostnike in bolnišnice, potem bodo začeli obolevati starejši in zdravstveni delavci.« Možno, celo verjetno je, da bo v naslednjih tednih število bolnikov začelo naraščati bolj kot na Danskem in Norveškem.
Se bosta Danska in Norveška po karanteni lahko vrnili v normalno življenje, ne da bi se okužbe znova razplamtele? Bo po Danski in Norveški pozimi udaril drugi val okužb koronavirusa? Se bo Švedom več dodatnih žrtev v tem trenutku izplačalo, ker bodo imeli manj smrtnih primerov v naslednjih letih?
»To ni bolezen, ki se je lahko znebiš. In če se je ne moreš znebiti, zakaj bi čakal. Lahko samo čakaš na to, da se med prebivalstvo razvije neke vrste imunost ali pa čakaš na cepivo. Cepivo pa je najverjetneje vsaj eno leto daleč. (…) Ne bo presenečenje, če bo na koncu izid enak, ne glede na to, kdo kaj dela. Ne zdi se mi, da to kar delamo, kaj preveč vpliva na širjenje virusa. Bomo pa videli,« še pravi Tegnell.
