Ruski predsednik Vladimir Putin je bil nekdaj agent sovjetske tajne službe KGB in je med drugim služboval v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji. Za Putina je znano, da je obveščevalnim službam v veliki meri povrnil moč, ki so jo imele v nekdanji Sovjetski zvezi. Putinova Rusija med drugim krepi svojo obveščevalno mrežo v tujini.
Kot piše nemški tednik Focus, se je število ruskih agentov v Nemčiji v zadnjih letih zelo povečalo. Po ugotovitvah zveznega urada za zaščito ustave in zvezne kriminalističnega urada je v Nemčiji okoli 200 častnikov ruskih tajnih služb, ki imajo nalogo pridobivanja in vodenja virov iz politike, vojske, gospodarstva in medijev. To je več, kot je bilo sovjetskih agentov v Nemčiji med hladno vojno.
Ruski agentje želijo s pomočjo pridobljenih virov v strankah in v vladnih strukturah ugotoviti podrobnosti nemške notranje in zunanje politike ali celo vplivati na nemško politiko.
Velik del ruskih vodilnih vohunov deluje pod okriljem diplomatske službe v veleposlaništvu v Berlinu, pa tudi na generalnih konzulatih v Münchnu, Leipzigu, Hamburgu, Frankfurtu in Bonnu. S pomočjo prijateljskih obveščevalnih služb je zveznemu uradu za zaščito ustave uspelo, da je v več primerih ugotovil pravo identiteto domnevnih svetnikov na veleposlaništvu in domnevnih kulturnih atašejev. Eden od najbolj dejavnih ruskih agentov je uradno skrbel za grobove ruskih vojakov v Nemčiji.
Ruski agentje želijo s pomočjo pridobljenih virov v strankah in v vladnih strukturah ugotoviti podrobnosti nemške notranje in zunanje politike ali celo vplivati na nemško politiko. Vodje agentov v ruskih veleposlaništvih pripadajo obveščevalni službi SVR, zvezni varnostni službi FSB in vojaški obveščevalni službi GRU.
Častniki GRU so pogosto tudi pripadniki ruskih posebnih enot. Ti naj bi bili tudi odgovorni za umor nekdanjega čečenskega poveljnika Zelimhana Hangošvilija avgusta lani v Berlinu. GRU naj bi bil tudi odgovoren za vdor v računalniški sistem bundestaga in krajo na tisoče zaupnih e-pisem nemških poslancev.