Donedavnega predsednika države, v preteklosti pa tudi premiera, ki je v teh letih uničil vse demokratične temelje, ki jih je po padcu Miloševića postavil premier Zoran Đinđić in to plačal z življenjem pod streli organiziranega kriminala. Čeprav tudi sama nisem verjela, da se bo Vučić umaknil po mirni poti, se je to zgodilo. Zmaga Študentske liste je bila očitno prevelika. Vučića, ki je zbral 39 odstotkov glasov, so študenti porazili s 53 odstotki podpore.

Le malokdo je pričakoval miren umik poraženega Vučića. Zlasti zato, ker je pred volitvami in še na sam dan volitev storil vse, da bi zmagal. Neodvisna organizacija CRTA je sporočila, da so njeni opazovalci na 29 odstotkih spremljanih volišč zaznali nepravilnosti, povezane s pritiski na volivce, člane volilnih odborov ali opazovalce.

Neodvisni mediji so objavili, da je notranje ministrstvo neznanim ljudem čez noč izdalo 250 tisoč novih osebnih izkaznic. Ponavljali so se primeri, da so neznanci volili pod imeni mrtvih ljudi in da so na nekatere naslove prihajala vabila za volitve na imena ljudi, ki tam nikoli niso stanovali.

Eden takšnih primerov se je že tretjič zapored (torej na trojih volitvah) zgodil znanemu novinarju in publicistu Petru Peci Popoviću, ki z ženo stanuje v družinski hiši na Dedinju. Ob vsakih volitvah na ta naslov dobijo vabilo za neko gospo, ki je nihče ne pozna, tudi sosedje ne, in vsakič je kolega Popović to prijavil tako volilnemu odboru kot policiji, a fantomska gospa še kar dobiva volilne listke v njegov nabiralnik. Če je volivec vpisan na nekem naslovu v volilni imenik, lahko voli tudi brez listka.

A to ni vse, dogajalo se je tudi nasilje. Iz številnih srbskih mest so prihajala poročila o fizičnih napadih, domnevnem kupovanju glasov, pritiskih na volivce in težavah pri izvedbi glasovanja. V Pančevu je po poročanju lokalnih medijev skupina zamaskiranih moških pred voliščem pri kmetijski šoli napadla več mladeničev. V Nišu je po navedbah udeležencev skupino motoristov, ki so obiskovali volišča v podporo Študentski listi, napadlo približno 50 moških, ki naj bi prispeli z več avtomobili. Napadalci naj bi imeli palice, policija pa je posredovala.

Profimedia

Vse to pa ni pomagalo in Študentska lista je prepričljivo zmagala. V parlamentu bo zasedala 140 sedežev, Vučićeva SNS 103, preostali sedeži pa so pripadli samo manjšinskim predstavnikom. Nobena od drugih strank se ni uvrstila v parlament.

Premišljeno in nekonvencionalno delovanje študentov

Študentsko listo so za volitve sestavili študenti vseh šestih srbskih univerz, ki so se že od padca nadstrešnice železniške postaje v Novem Sadu 1. novembra 2024 borili proti korupciji in nedelovanju pravne države. Dokazovali so, da je nadstrešnica pod seboj pokopala 16 ljudi zato, ker so jo zaradi korupcije gradili slabi gradbinci s slabimi materiali.

Sprva so delovali kot civilna družba, ki je želela s svojimi zahtevami samo pritiskati na oblast, da obsodi krivce za 16 žrtev in začne odpravljati korupcijo, a so kmalu spoznali, da brez političnega delovanja ne bodo mogli ničesar spremeniti. Mnogi so zaradi tega žrtvovali celo leto ali več svojega študija, toda vse žrtve so se jim obrestovale.

Peš in s kolesi so prekrižarili vso Srbijo in sever Kosova, obiskali so rojake v Bosni in Hercegovini in šli pojasnit svoje cilje Svetu Evrope v Strasbourg in Evropski uniji v Bruselj. Borili so se namreč za popolno prenovo Srbije.

Zunanji opazovalci nismo mogli razumeti, kako študenti sploh delujejo in odločajo. Slišali smo, da delujejo po načelu plenumov, kjer se demokratično dogovorijo, kateri so njihovi naslednji koraki. Vse skupaj spominja na neko vrsto nekdanjega socialističnega samoupravljanja in nima nobene zveze s političnimi oblikami strankarskega delovanja.

A podrobnosti o načinu delovanja ter sprejemanja odločitev so do danes tudi namenoma skrivali pred javnostjo, da ne bi obveščevalci iz vrst Vučićevega režima zrušili njihovih prizadevanj. V zadnjih dneh pred volitvami in prve dni po njih pa po malem pronicajo na svetlo natančnejše informacije.

Sašo Bizjak

Osnova za razumevanje tega gibanja je, da se deli na dva dela. Študenti se kot civilna družba ukvarjajo s programskimi cilji in organizacijo dela na terenu, s političnim delovanjem pa se ukvarja 250 posameznikov, ki so jih študenti uvrstili na svoj volilni seznam. To so ljudje z vseh koncev države (regijska zastopanost) in iz različnih poklicev (delavci, kmetje, uradniki, zdravniki, umetniki, znanstveniki, športniki …).

Čeprav smo v Reporterju že pisali o predvolilnih ciljih Študentske liste, jih kaže po njeni zmagi ponoviti:

1. Osvoboditev sodišč in tožilstva z oblikovanjem posebne tožilske policije
2. Zakon o izvoru in zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja in lustraciji javnih uslužbencev
3. Popolna preglednost javnih naročil in revidiranja državnih projektov
4. Osvoboditev medijev
5. Strokovno zaposlovanje in destrankokracija javnega sektorja
6. Inovacije v učenju in brezplačni učbeniki
7. Gospodarstvo znanja, podpora domačim podjetnikom in kmetom
8. Pogodbe za nedoločen čas po 12 mesecih začasne zaposlitve
9. Odprava monopola uvoznega lobija in zagotavljanje prehranske varnosti
10. Cenovno dostopna stanovanja za mlade pare in zaposlitve za poklice, ki jih primanjkuje
11. Cenovno dostopna zdravila in zdravnik v vsaki vasi

Po zadnjih izjavah sodeč, je njihova glavna naloga »normalizirati« državo, povrniti državnim ustanovam poslanstvo, ki ga morajo imeti, očistiti medije in javno upravo, zlasti policijo, tožilstva in sodišča strankarskih kadrov Aleksandra Vučića, ki so interese stranke postavljali pred interese države.

Med kandidati 160 doktorjev znanosti

Vse najbolj zanima, kdo bo vodil in sestavljal vlado. Že ves čas so študenti okoli kadrovskih zadev zelo skrivnostni. Za to imajo razlog. Vučiću je v zadnjem desetletju uspelo prek svojih medijev dodobra očrniti voditelje opozicijskih strank in ljudje so mu večinoma nasedli.

X.com

Zato so se študenti odločili, da s strankami ne bodo sklepali koalicij, svoje kandidate pa skrivajo pred očmi javnosti do zadnjega trenutka. Doslej so znana imena 250 kandidatov za poslance, kdo bo vodil vlado in kdo bodo ministri, se še ne ve.

Na Študentski listi ni študentov. Tam so v glavnem njihovi profesorji in druge ugledne osebnosti, ki jih je Vučićev režim odstranil z vodstvenih mest v javnem življenju. Zato jih študenti tudi varujejo do zadnjega, da jih ne bi doleteli kakšni politični ali pa celo fizični napadi.

Za objavo imen imajo čas še najmanj mesec dni in do takrat bomo verjetno še vedno ugibali. Pojavlja se ime univerzitetnega profesorja ekonomije in nekoč guvernerja Narodne banke Srbije Dejana Šoškića, ki naj bi bil možni novi premier, a vse je še vedno bolj ugibanje kot ne. Namestnica predsednika države Ana Brnabić mora do konca leta razpisati tudi predsedniške volitve.

V javnosti se trenutno pojavljata dve imeni. Prvi naj bi bil rektor beograjske univerze Vladan Đokić, drugi pa je akademik Radomir Saičić, sicer profesor beograjske univerze na Fakulteti za kemijo. Kot rečeno, težko je uganiti, koga bodo izbrali na določene funkcije, a izbira je ogromna, saj je na njihovem seznamu kar 160 doktorjev znanosti z najrazličnejših področij.

Začelo se bo z mediji

Nosilec Študentske liste, ki je doslej najbolj izpostavljen v javnosti, je novosadski kardiolog Ilija Srdanović. V nedavnih izjavah je poudaril, da ne morejo storiti ničesar, dokler ne osvobodijo medijev. Samo tako bodo lahko ljudje po vsej Srbiji slišali prave informacije, ne pa propagande.

Sašo Bizjak

Ljudje, ki ne živimo v avtokratskih državah, si ne moremo niti predstavljati, kaj pomeni medijska manipulacija v takšni državi. Že leta so javna Radiotelevizija Srbije in tudi vsi drugi Vučiću naklonjeni zasebni mediji zaprti za kakršnekoli nastope opozicije, do zdaj so bili tudi za študente.

Šele v zadnjem času so na TV Srbija vendarle povabili pred ekran nekaj kandidatov Študentske liste in strankarske opozicije, a v glavnem s ciljem, da bi jih diskreditirali. To medijsko enoumje še najbolje ponazori informacija, da je pred slabim mesecem Vučić organiziral svoj predvolilni miting, ki ga je istočasno neposredno prenašalo kar 46 televizij po vsej Srbiji!!!

Na lastne oči pa sem se nazadnje o tem prepričala okoli volitev. Prvič, ko je dva dni pred volitvami v središču Beograda, na Slaviji, pod vodstvom študentov protestiralo med 150 tisoč in 200 tisoč ljudi, so na TV dnevniku RTS o tem poročali šele tik pred koncem, in to s polminutno vestjo in omejenimi posnetki, da se ne bi videla množična udeležba.

Na začetku dnevnika so imeli med udarnimi novicami večminutne prispevke o študentskih demonstracijah v Franciji, Italiji in Albaniji. O študentskem predvolilnem mitingu, ki se jim je v tistem trenutku dogajal pod okni, pa praktično nič!

Še posebej »zabaven« je bil tudi volilni večer. Vse Vučičeve televizije so imele na programu dobri dve uri časa za povolilne oddaje, a šok po zmagi študentov jih je popolnoma ohromil. Prenašali so samo Vučićevo izjavo o priznanju volilnega poraza, potem pa so brez obrazložitve oddaje prekinili in na vseh postajah začeli predvajati neke stare celovečerne filme. Nobenih informacij, nobenih komentarjev volitev.

Že dan po volitvah se je zgodilo prebujenje režimske RTS. Najprej je nepreklicno odstopil glavni in odgovorni urednik RTV Vojvodina Nenad Ćaćić, naslednji dan pa je počilo tudi v Beogradu. Del novinarjev tako radia kot televizije je zahteval takojšen odstop generalne direktorice Maje Grčić in celotnega vodstva obeh medijev. Direktorica se je tri dni upirala, a je na koncu le odstopila s položaja.

Sašo Bizjak

Pred dnevi smo tudi v Ljubljani člani Društva novinarjev Slovenije izrazili podporo srbskim kolegom v uredništvu Nova.rs, pozvali nacionalne in evropske regulatorje, naj zaščitijo neodvisnost uredništev in zagotovijo spoštovanje zakonodaje pri medijskih prevzemih, in se zavzeli za svobodno novinarstvo.

Nova.rs in N1 sta pred nekaj meseci prišla pod udar cenzure novih portugalskih lastnikov, Vučićevih osebnih prijateljev, in ameriškega novinarja Brenta Sadlerja, ki je po navodilu Vučićevih oblasti čez noč tam zaposlil četico režimskih novinarjev, dosedanje pa omejeval pri delu. A glej ga zlomka, samo dan po volitvah je Sadler na radiu britanske LBC World News hvalil zmago študentov in se jim dobrikal. Očitno je čez noč zavel nov veter.

Pričakujejo odstope, sicer sledi lustracija in izselitve iz vil

V Srbiji vsi, ki so podprli Študentsko listo, pričakujejo očiščenje na vseh ključnih področjih. Ne le v medijih, ampak tudi v izobraževalnem, pravosodnem in zdravstvenem sistemu, zlasti pa v policiji in v obveščevalni službi. Študenti so jasni: »To ni maščevanje, to je nuja. Do vsega, kar smo trpeli več kot 14 let, je prišlo zato, ker te naloge ni opravila generacija naših staršev 6. oktobra 2000, dan po padcu Miloševića.«

To drži, saj je očiščenje Miloševićevih kadrov načrtoval pokojni premier Đinđić, pa mu je to preprečil tedanji predsednik Vojislav Koštunica. Prav toleriranje teh ljudi in celo občasno dogovarjanje z mafijo je Đinđića stalo glave v trenutku, ko je to želel storiti.

Današnja Srbija pričakuje hitre zamenjave, nekateri celo takoj, a mladi predstavniki študentov in njihovi profesorji opozarjajo, da volitve uradno niso zaključene do uradne razglasitve rezultatov in da se lahko njihovo uradno delo začne šele, ko bo oblikovana narodna skupščina in imenovana vlada.

Toda prav to obdobje, ko uradno še vedno opravljajo posle, bo Vučić zagotovo izkoristil za uničenje vseh obremenilnih dokumentov, ki njega in njegove pajdaše povezujejo z organiziranim kriminalom in drugimi kaznivimi dejanji.

V naslednjih dneh se pričakujejo odstopi tistih, ki so zagrešili napake, a sliši se, da jih njihov dovčerajšnji šef poziva, naj tega ne storijo. Ubogal ga ni župan Beograda Aleksandar Šapić, ki je odstopil že na dan volitev.

Študentska lista je v več svojih javnih nastopih poudarila, da se bodo morali Vučić in njegovi najtesnejši sodelavci tudi izseliti iz protokolarnih objektov in luksuznih vil, ki so jih zasedli kot funkcionarji. To bo za vse njih hud udarec, saj Vučić vsa leta govori, da nima kapitala, temveč samo skromno garsonjero.

Ana Brnabić si je s svojo ženo in sinom prisvojila vilo, v kateri je živela Titova vdova Jovanka Broz, premier Đuro Macut pa se je iz skromnega stanovanja le nekaj dni po imenovanju za premiera preselil v luksuzno vilo, za katero je (le od kod?!?) plačal 1,2 milijona evrov.

Sašo Bizjak

Praznovanje se končuje, a nevarnost še vedno trka na vrata

Vse to poslušamo v dneh po 25. oktobru, gledamo posnetke rajanja srečnih mladih ljudi ter njihovih staršev in starih staršev. Po zmagi študentov smo videli tudi posnetke objokanega in pretresenega notranjega ministra Ivice Dačića, ki je samo nekaj ur pred tem aktiviral enote policijskih specialcev, ki so do zob oboroženi zasedali položaje po vseh ključnih lokacijah v Beogradu.

Novinarski kolegi, ki so vse to spremljali neposredno na samih krajih, poročajo, da se je vsa ta policija zdela pripravljena bojevati s študenti. V Pionirskem parku nasproti narodne skupščine Srbije in pred zgradbo srbskega predsedstva so bili v šotorskem naselju tako imenovanega Ćacilanda v črno oblečeni mišičasti kriminalci, Vučićeva zasebna »vojska«, ki jo on imenuje lojalisti.

In potem, samo nekaj minut po Vučićevi razglasitvi volilnega poraza, so se vse te enote črnih sil tiho in očitno na ukaz umaknile ter izginile s prizorišč, ki so jih zasedale. Cela volilna noč je potekala mirno.

Vučićev govor po porazu pa vendarle ni deloval pomirjevalno. »To je bila verifikacija revolucije, ki so jo izpeljali ob podpori več evropskih držav in globoke ameriške države – tiste, ki je proti predsedniku Trumpu … Želim jim vse najboljše in borili se bomo. In nikjer, nihče od nas ne bo pobegnil in nihče ne bo nikogar jahal. Bomo pa vsakega človeka zaščitili pred njihovim jahanjem, ustrahovanjem in vsem ostalim … To zlo bomo premagali hitreje, kot si mislijo.«

V prvi napovedi je dejal, da bodo študente premagali v pol leta, malce kasneje pa je za svojo propagandistično medijsko hišo Informer napovedal prevzem oblasti najkasneje v dveh letih.

Precej naivno se zdi pričakovati, da bodo tisoči političnih funkcionarjev, direktorjev javnih zavodov in državnih podjetij, predsedniki sodišč in tožilstev, ravnatelji šol in gledališč … vsi po vrsti mirno zapustili svoje privilegirane položaje. Prav tako se je bati organiziranega kriminala, ki je z dosedanjo oblastjo sodeloval, zdaj pa naj bi ga nova oblast preganjala.

Za zdaj ima Vučić še vedno v svojih rokah vse vzvode moči, ki jih je gradil dobrih 14 let.

Med poznavalci srbskih razmer so precej deljena mnenja o možnih scenarijih bližnje prihodnosti. Nekateri poraz na volitvah tolmačijo kot dejanski konec Vučićeve vladavine, drugi pa opozarjajo, da miren umik preprosto ni lasten njegovemu značaju in dosedanjemu delovanju.

V nagovoru strankarskim kolegom je Vučić namreč napovedal, da se bodo samoorganizirali z namenom zaščite svojih ljudi. Ta stavek skrbi, saj po njegovih lastnih izjavah armada v črno oblečenih pretepačev in kriminalcev, ki jo imenuje lojalisti, šteje okoli 17 tisoč ljudi. Ta bo lahko novoizvoljeni oblasti delala še veliko preglavic in predstavlja objektivno nevarnost.

Vsekakor je študentska zmaga več kot prepričljiva in impresivna. Srbski študenti so verjetno edino civilno gibanje v Evropi, ki je na miren način in na volitvah premagalo tako oblast kot opozicijo. Danes v Srbiji praktično ni več strankarske opozicije. Nobeni resni politični stranki se namreč ni uspelo prebiti v parlament.

Tako bomo v naslednjih mesecih priča političnemu spopadu med demokraciji zapisano inteligenco in padlim režimom, v katerem so imeli celo nekateri ministri kupljene diplome, moč pa so vzdrževali s pomočjo organiziranega kriminala. Zagotovo bo morala nova oblast, poleg medijev, najprej poskrbeti, da bo na novo postavila strukturo policije in obveščevalne službe BIA. Študenti namreč nimajo svoje zasebne »lojalistične« armade.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.